Ekološka pridelava živil

Ekološko kmetijstvo

Ekološko kmetijstvo je sodoben način gospodarjenja. Temelji na naravnih metodah in kroženju snovi brez uporabe kemičnih sredstev, brez uporabe lahko topnih mineralnih gnojil, brez uporabe gensko spremenjenih organizmov, brez uporabe sintetičnih dodatkov v krmilih in brez kakršnih koli zdravljenj živali s kemoterapevtiki.

Produkti tega kmetijstva so živila z visoko kakovostno prehrambeno vrednostjo, ki so temelj našega zdravja.

Ti pridelki in živila so pridelana in predelana:
- brez uporabe lahkotopnih mineralnih gnojil,
- z uporabo naravnih metod za zatiranje bolezni in škodljivcev,
- brez uporabe gensko spremenjenih organizmov,
- brez uporabe nevarnih kemičnih aditivov in po naravnih postopkih,
- brez uporabe ionizirajočega sevanja,
- z upoštevanjem predpisanih pravil.

 
Kmetijski pridelek je dovoljeno označevati z označbo ''ekološki'' in uporabiti določen znak, če je zanj izdan certifikat.
 
Kaj je certifikat?
Je uraden dokument, ki ga izda kontrolna organizacija (pri nas izvaja ta nadzor ena izmed dveh kontrolnih organizacij, ki delujeta v okviru Kmetijskega zavoda Maribor) s katerim se potrjuje skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, živil in krmil z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo.
Če je na živilu oznaka ''ekološki'', mora biti certifikat na vpogled pri prodajalcu.
 
Pod vplivom združenj ekoloških kmetov, strokovnjakov, politikov in medijev se je ekološka pridelava razširila. Največ kupcev gre po ekoizdelke v ekološke trgovine, na tržnice, nekateri pa se ponje odpeljejo na deželo k ekološkim kmetom. Zaradi konkurence je tržna usmeritev razvila elitizem, zato ekoizdelki niso vsem cenovno dostopni. Nekateri so tudi trikrat dražji od konvencionalnih. Majhni proizvajalci lahko preživijo le, če se pridružijo večjim.
Z večanjem ponudbe in povpraševanja dobiva pridelava ekoizdelkov že razsežnosti industrije, kjub temu pa ponudba ostaja nedostopna večini prebivalcev v razvitem svetu.
 
Tudi politiki so sčasoma začeli sprejemati ukrepe za omejitev škode takšnega intenzivnega kmetovanja in začeli spreminjati načine kmetovanja. Zavest napredne tehnološko razvite družbe se spet vrača k naravi. Vendar pa smo pri teh izboljšavah v naši državi šele pri začetkih. V Evropski uniji so uvedli t. i. sonaravno kmetovanje. Kmetovalce spodbujajo k odločitvi za takšen način kmetovanja na različne načine.
 
Strokovnjaki svetujejo pozornost pri nakupu. Preglejte certifikate in oznake na živilih, zaupajte pa tudi svojim občutkom in čutilom. Ekološke kmetije, pridelke in živila kontrolirajo nadzorne službe, ki so neodvisne od združenj ekoloških kmetov. Ta kontrola se opravi najmanj enkrat letno. Kontrolor pregleda celotno dokumentacijo, obdelovalne površine, hlev, skladišča ... Po potrebi lahko vzame tudi kakšen vzorec in ga da v analizo. Če je kontrola pozitivna, dobi kmetija certifikat, za proizvode pa lahko uporabljajo oznake, kot sta pri nas ekoznak in biodar, v tujini pa ernte, biodyn, bioland in drugi. Za proizvode iz biološko-dinamične pridelave pa se že od leta 1928 uporablja blagovna znamka Demeter.
 
Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, iz leta 2001 natančno določa kakšni so cilji ekološkega kmetijstva. Poudarek je na:
- ohranjanju rodovitnosti tal,
- kroženju hranil,
- pridelavi zdravih živil,
- zaščiti naravnih življenjskih virov,
- mineralni obremenitvi okolja in varovanju le-tega,
- varstvu energije in surovin.