Hipnoterapija

Hipnoterapija

Hipnoterapija je pojem, ki se nanaša na vrsto različnih tehnik, ki dovoljujejo terapevtu, da kot zunanji vpliv pomaga osebi pri aktiviranju svojih lastnih virov in z njihovo pomočjo privede do želenih realističnih ciljev in terapevtskih sprememb.

Hipnoterapija se uporablja v raznovrstne namene kot npr:
- opustitev kajenja,
- opustitvi slabih navad,
- zdravljenje fobij,
- hujšanje,
- gradnja samopodobe (samozavest, optimizem…),
- zdravljenje depresije,
- nespečnost,
- nadzor jeze,
- lajšanju kronične bolečine.

Obstaja več znanstvenih dokazov za hipnoterapijo, kot za katero koli drugo komplementarno terapijo. Hipnoza in trans na eni strani in medicina na drugi sta dva pojma, ki sta že od samega začetka neločljivo povezana. S stalnim hitrim razvojem moderne medicine prihajajo do izraza izvorne metode zdravljenja, s tem pa tudi hipnoza in trans.

Pacient je postal potrošnik naučenega modela zdravljenja, zanemaril je lastno odgovornost, namesto da bi aktivno mentalno osdeloval v procesu zdravljenja. Skozi stalno rojevanje novih spoznanj v medicini in njenih specialnostih prihaja vse pogosteje na prvo mesto obdelava določenih simptomov v odnosu z osnovno boleznijo. Vseeno pa pogosto manjka celovit pristop k bolezni, predvsem psihični vzročni komponenti.

Po daljši fazi nabiranja in/ali čustveni ter psihični preobremenitvi lahko pride do trenutka, ko psiha od telesa zahteva davek. To se lahko kaže kot nek prehlad, ki nas več dni drži v postelji; pri osebi to lahko pomeni konec tedna ali začetek bolniškega dopusta. Tudi nezavestno, ki se prilagaja dani situaciji oz. možnostim na tej točki zahteva svoj davek. Kot lahko vidimo iz tega vsakdanjega primera se lahko vzpostavi tudi vzročna povezanost s težkimi boleznimi.

Tudi laik lahko ugotovi zvezo med boleznijo in določeno življenjsko situacijo, glede na lastno psihično konstitucijo. Zdravnik zaradi premalo posvečanja pozornosti zanemarja možnost dela na psihičnem aspektu pacienta. Namesto tega se medicina osredotoča na bolezen in simptome kot take. Zdravila in terapija so predpisana s strani zdravnikov, spoznavanje človeka samega pa lahko deluje na zdravljenje bolezni v celoti.

Pacient ostaja z lastnim mikrokozmosom pogosto neopažen. Terapija se izvaja ne da bi se pacient spoznal z komplementarnimi oblikami zdravljenja. Zaradi izostanka identifikacije s terapijo ne pride do aktivacije lastnih možnosti ozdravitve, s čimer pa pogosto izgubimo tudi močan in najučinkovitejši potencial pri zdravljenju. Tukaj prihaja na plano moderna medicinska hipnoza; njen cilj je uvesti pacienta v določeno stanje transa (spremenjeno stanje zavesti). V tem stanju se odpira možnost za pacienta, da se sreča in komunicira z lastnim nezavednim. Na ta način uspe spoznati in razumeti včasih zelo dobro prikrito psihosocialno zastrtost bolezni. Če uspemo priti do tega, se lahko obrne proces bolezni `navzven`. Hipnoza preko ciljane sugestije podpre pacienta v odkrivanju novih, individualnih strategij reševanja problemov. Po tem se lahko primerno pripravi podloga za konzervativno terapijo, s čemer se izboljša njena učinkovitost.

Z odgovornim pristopom k pacientu preko `notranje poti`, torej s hipnozo, in `zunanje poti`, se pravi s pomočjo modernih metod zdravljenja, lahko razumemo definicijo zdravja po Svetovni zdravstveni organizaciji kot telesno, psihično in socialno blagostanje.

Vlaganje vase: vse več nas išče notranji mir. Različni ljudje to imenujejo z različnimi imeni: osebni razvoj, osebna evolucija, samorazvoj, samorealizacija, duhovni razvoj ali pridobivanje vpogleda v svoje sposobnosti.

Razvoj osebnosti v najširšem smislu pokriva niz različnih aktivnosti, med drugim tudi jogo, taj či, NLP, gestalt, transakcijsko analizo itd. Vsakega izmed nas lahko privleče ena ali druga razvojna pot na različne načine ob različnem času.

Kaj se dogaja med hipnozo:
• Spremenjeno opazovanje časa
• logika transa
• povečana emocionalna komponenta
• povečana zmožnost vplivanja na čustva / mišljenje

Razlikujemo dve vrsti hipnoze: direktno in tako imenovano indirektno hipnozo po Miltonu Eriksonu. Direktno hipnozo je svoječasno uporabljal Sigmund Freud, ki je imel z direktivnim pristopom (npr. ti se zdaj sproščaš, tvoje veke so težje in težje) uspeh le v 30 % primerov, zaradi česar je prišel do zakjučka, da hipnoza ni učinkovita metoda ter se posvetil analizi. Z indirektnim pristopom dovolimo pacientu, da se sam odloči koliko se bo spustil v trans ter na katerem nivoju bo delovala njegova podzavest za izboljšanje obstoječega stanja, ki ga želi spremeniti.

Grawe et. Al (1994 Str 636f) piše: hipnoza se lahko integrira v terapijski pristop katerega koli nivoja, kot tudi v smislu širokih terapevtskih načrtov – lahko torej postane del vsakodnevnega psihoterapevtskega ali zdravniško-komunikacijskega pristopa pacientu ali stranki. Skoraj vse zdravniške komore v Nemčiji priznavajo medicinsko hipnozo kot dragocen pristop ob klasični terapiji. Zaenkrat obstaja samo na nemškem govornem področju več kot 200 kliničnih študij o učinkovitosti hipnoze.

Povzeto po hipnoterapija.com