Kiropraktika / kiropraksa

Kiropraktika je tradicionalna zdravstvena veda, ki je nastala v ZDA. Oče kiropraktike je dr. D.D. Palmer, ki se je s to dokaj novo znanostjo začel ukvarjati leta 1899 v Davenportu, ZDA. Danes je kiropraktika priznana v okoli 70-ih državah, kjer je tudi del osnovnega zdravstvenega sistema in je tretja veja zdravstva, takoj za klasično medicino in stomatologijo.

Za pravilno razumevanje kiropraktike moramo priklicati znanstveno resnico, ki pravi, da vse življenjske funkcije krmilijo in nadzirajo človeški možgani, ki komunicirajo z vsemi deli telesa s pomočjo živčnega sistema, ki povezuje možgane z vsemi deli telesa, torej z okončinami, organi in tkivi. Ta komunikacijski živčni sistem predstavljajo: možgani (center upravljanja in nadzora), hrbtenjača in živci, ki so povezava z vsemi organi in tkivi v telesu. To je dvosmerna komunikacijska pot: možgani - hrbtenjača - živci - organi in ostala tkiva in obratno. Če je ta komunikacijska pot motena, nastopijo zdravstvene težave.

Kiropraktika je znanstvena veda in umetnost v zdravstvu, ki se ukvarja z odkrivanjem in korekcijo nepravilnih odnosov zgradbe hrbtenice in sklopov okončin, ki povzročajo motnje v živčnih komunikacijskih poteh med možgani in ostalimi deli telesa, brez uporabe zdravil in operativnih posegov. Zato je za izvajanje kiropraktike potrebno visoko strokovno izobraževanje in specifična ročna manipulativna spretnost.

Kiropraktična praksa obsega: kiropraktično diagnostiko, preventivo in terapije za biomehanične in funkcionalne motnje hrbtenice in okončin. Takšne postopke predpisuje Svetovna kiropraktična zveza.  Kiropraktika je popolnama varna, neboleča in zelo učinkovita, brez kakšnih koli škodljivih posledic. vendar pod pogojem, da jo izvaja doktor kiropraktike z licenco. Je pa lahko hudo nevarna, če jo izvaja "samooklicani" strokovnjak.

Kiropraktika je zelo uspešna pri lajšanju lokomotornih in funkcionalnih težav, kot so:
• bolečine v vratu in ramenih, ki jih spremljajo napete in boleče mišice in omejena gibljivost,
• občutek škrtanja v vratu,
• glavoboli, ki so povezani z disfunkcijo vratne hrbtenice in nevralgične bolečine v rokah in nogah,
• lumbago,
• išias,
• diskopatija (degenerativne spremembe vretenc).

Nihajne poškodbe vratu, ki jih spremlja boleča in omejena gibljivost, glavoboli, slabosti in vrtoglavice, se zelo uspešno zdravijo s kiropraktiko. Posledice nepravilne drže kot sta skolioza ali kifoza in bolečine med sedenjem, stanjem ali dvigovanjem se prav tako zdravijo s kiropraktiko. Pri vseh navedenih tegobah gre za motnjo funkcije, doktorji kiropraktike pa so ozko specializirani za odkrivanje in korigiranje motnje funkcije hrbtenice in sklepov zgornjih in spodnjih udov.

Kiropraktika zelo uspešno odpravlja težave pri športnih poškodbah:
• bolečine v gornjih okončinah (rame, komolec, teniški komolec, zapestje, karpalni tunel),
• bolečine v spodnjih okončinah (kolena, skočni sklep, zvini...) .

Pri sodobnem načinu življenja je kiropraktika vir dobrega počutja in preventiva za zdravo življenje in prehrano ne glede na starost in fizično pripravljenost posameznika.
 
Zgodovina kiropraktike
Sodobna kiropraktika je oživela pred nekaj več kot stoletjem. Od takrat postaja znanstvena veda, enakovredna medicini, vedno bolj priljubljena in razširjena po celem svetu. Danes je najbolj priznana in razvita v ZDA, kjer je tudi daleč največ kiropraktičnih fakultet, po statusu enakovrednih medicini. Priznavajo jo številne druge države v svetu, kot na primer Velika Britanija, Španija, Kanada, Avstralija, Singapur itd.
 
Izobraževanje v kiropraktiki
Izobrazba doktorja kiropraktike je podobna izobrazbi doktorja medicine. Izobražavanje se izvaja na fakultetah za kiropraktiko in traja 6 let. Osnovni zdravstveni predmeti in učne ure se ujemajo s tistim na medicinski fakulteti. Razikujejo se le v specifičnih predmetih, ki predstavljajo različnost teh dveh zdravstvenih ved. V medicinskem študiju se bolj poudarja farmakologija, interna medicina in kirurgija, v kiropraktičnem študiju pa se poudarja predvsem fiziologija, patologija, radiologija in še posebej ročne ter instrumentalne hrbtenične manipulativne tehnike.

Po uspešno končani fakultetni izobrazbi in opravljenih državnih izpitih doktor kiropraktike dobi licenco (dovoljenje) za samostojno opravljanje dela (zdravljenje). Enako kot v medicini, je potrebno licenco obnavljati zaradi posodobljanja lastnega znanja kiropraktike. Doktor kiropraktike je osredotočen in usmerjen na fiziologijo in tehniko nameščanja ter odpravljanje zgradbenih neskladij.

Povzeto po kiropraktika-weiss.com