Naravna kozmetika

Je kozmetika sestavljena iz organsko pridelanih rastlin (njenih izvlečkov) in ne vsebuje sestavin živalskega izvora, sintetičnih barvil in parfumov, konzervansov, parafinov, silikonov… Proizvodi niso testirani na živalih.

Naravna kozmetika - kar se tiče naše zakonodaje, lahko na kozmetični izdelek proizvajalec napiše ''naravno'' ali ''organsko'' že, če izdelek vsebuje zgolj nekaj snovi naravnega izvora.

Ko je govora o kozmetiki, bi lahko rekli, da je sintetična snov ali spojina tista, ki je nastala s pomočjo kemijskih reakcij, nastalih med dvema ali več izoliranimi kemijskimi elementi.

Kot potrošniku nam niti odlično srednješolsko znanje kemije ne bo kaj dosti pomagalo, če se bomo želeli znajti med poplavo sestavin, označenih na t.i. naravni kozmetiki. K sreči obstajajo certifikati, ki jih podeljujejo neodvisne organizacije, potem ko določen izdelek testirajo in ta zadosti standardom certifikata.

Štirje glavni certifikati evropskih organizacij za certificiranje organske kozmetike so: The Soil Association, BDIH, Cosmebio in Ecocert. Certifikati imajo različne standarde oziroma zahteve in potrošniki se moramo kar poglobiti, če jih želimo primerjati med sabo.

Kot odgovor na to ter tudi na kakovostne razlike znotraj posameznega certifikata, so se pionirji na področju naravne kozmetike odločili za pripravo novega certifikata NaTrue. Znotraj samega certifikata bodo jasno in preprosto prikazane razlike: izdelek bo moč označiti kot Natrue z eno zvezdico (za zadoščene stroge osnovne zahteve za pridobitev certifikata), z dvema (70% naravnih sestavin izhaja iz kontrolirane biološke pridelave) ali s tremi zvezdicami (najmanj 95% naravnih sestavin izhaja iz kontrolirane biološke pridelave).

Zmedo bi se dalo rešiti tudi na nivoju zakonodaje, ki bi preprečevala uporabo besedne zveze 'naravna kozmetika' ali 'organska kozmetika' na izdelkih, ki ne bi ustrezali standardom. Seveda bi tak ukrep imel nujen predpogoj vzpostavitve redne kontrole izdelkov s takšno oznako, strokovnjaki pa bi se morali tudi dogovoriti za skupne standarde.

Potrošniki, ki nam ni vseeno kaj dajemo na kožo, bi si lahko malce oddahnili. A očitno so temeljne spretnosti, ki se jih je v naši potrošniški družbi dobro naučiti, odpornost na oglaševanje, samoiniciativnost pri iskanju informacij in branje drobnega tiska. Žal nas tak odnos do družbe postavlja v pozicijo temeljnega nezaupanja in potem težko verjamemo opisu dobrega izdelka, ko ga imamo pred sabo. Ne dovolimo si, da bi izgubili zaupanje v človeštvo! So ljudje, ki se zares trudijo delati v sožitju z naravo in imajo v mislih dobrobit človeka, ne kapitala.

Vir: www.studio12.si