Osebnostna rast

Definicija osebnosti se glasi: osebnost je razmeroma trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se posameznik razlikuje od drugih ljudi (Musek, 1993).

Vsak človek je nekaj posebnega, vsak ima svojo osebnost. Osebnost je torej edinstvena in razmeroma trajna celota.

Osebnostne lastnosti so relativno trajne značilnosti, po katerih se posamezniki razlikujemo med seboj.

K osebnosti sodijo duševne značilnosti (značilnosti duševnih procesov, osebnostne lastnosti), telesne značilnosti (značilnosti bioloških procesov, značilnosti telesnega videza) in vedenjske značilnosti, zato pravimo, da je osebnost psihofizična celota.

Osebna identiteta posameznika (prav tako virtualna in aktualna) izhaja iz posameznikove enkratnosti, iz kombinacije lastnosti in jedra biti, ki posameznika razlikujejo od vseh drugih ljudi in mu tudi sodoločajo edinstven življenjski potek. Primer “identitetnih pokazateljev” enkratnosti posameznika je lahko fotografska podoba posameznika v mislih drugih ljudi ali njegovo védenje o posebni vlogi, ki jo ima v svoji družinski mreži (Goffman, 1968: 73-74).

Kaj je torej rast osebnosti? Lahko govorimo o dvigu kakovosti, stopnje oz. ravni osebnih značilnosti - tako telesnih, osebnih kot duševnih. Če se omejimo na osebne značilnosti lahko nadalje govorimo o spreminjanju vzorcev (vedenjskih vzorcev) s tem povezanega toka misli ter nadzora nad aktivacijo misli. Gre torej za spremembe osebnostnih značilnosti, ki botrujejo dvigu kakovosti življenja preko poti samospoznavanja (Uhapi, 2009).