O polarnosti kot temeljnem gibalu materialnega vesolja in življenja v njem govorijo številni viri. Namen pričujočega članka je sicer vpliv dihanja na polarnost našega sistema, a morda ne bo odveč, če uvodoma namenimo nekaj prostora polarnosti kot takšni, saj jo vsa tradicionalna učenja le ne opisujejo tako enopomensko, kot si večina misli. Tao shin sen recimo opisuje polarnost na način, ki je zelo logičen, a se ne ujema z opisi, na katere naletimo v večini ezoterične literature, ki pa tudi zvenijo logično.
Tako za materialni svet kot za situacije, ki jih v njem doživljamo, je značilen proces pojavljanja in izginjanja, rasti in upadanja, širjenja in krčenja … Načelno gre za to, da se neka situacija takrat, ko doseže svojo polarno skrajnost, prevesi v svoje nasprotje (npr. dan v noč). Gre torej za nenehno gibanje in spremembe med dvema nasprotnima skrajnostma, dvema poloma iste energije/situacije, med katerima se pretaka življenjska energija pogojene realnosti, v kateri le en pol ne more obstajati (življenje – smrt, trpljenje – užitek, mirovanje – gibanje, svetloba – tema ...). Po klasičnem ezoteričnem učenju sta ti dve skrajnosti t. i. pozitivna polarnost, ki ji vzhodnjaki pravijo jang (širjenje, toplota, svetloba, moški princip, aktivnost, kozmična energija ...) in negativna polarnost (jin), za katero so značilni krčenje, hlad, tema, pasivnost, ženski princip, energija Zemlje itd. S tem se strinja tudi tradicionalna kitajska medicina (TKM), ki pravi, da jin tvori snov, jang pa energijo, obe pa nenehno prehajata druga v drugo. Če vzamemo za izhodišče stvarstva t. i. veliki pok, zveni vse zelo logično – točka neskončne gostote naj bi se ob velikem poku razletela, nastala sta velika vročina in širjenje energije (jang). Potem pa se je začelo vse skupaj ohlajati, jedra atomov so začela loviti elektrone, in to je vodilo v krčenje energije oziroma nastajanje materije (jin). Energija Zemlje je torej po tem učenju jin in dejansko večina tradicionalnih virov obravnava to energijo kot ženski, materinski princip.
S principi nenehnega prehajanja ene skrajnosti v drugo se strinja tudi že omenjeni Tao shin sen, vendar pa je po tem učenju sila jin centrifugalna, torej razširjujoča, jang pa centripetalna (zbirajoča).
Vse skupaj razlagajo takole:
Sila jang je sila kontrakcije in fizikalizacije in vodi k materializaciji, sila jin pa k ekspanziji in defizikalizaciji in nas usmerja v duhovno.
Ko se jang pospešuje, nastaja materija. Molekule, ki materijo tvorijo, se gibljejo hitreje, hitrejše je gibanje subatomskih delcev, posledica česar je ustvarjanje visoke temperature. Sila jin pa je nasprotna – raztaplja materijo, zmanjšuje hitrost gibanja delcev in ustvarja nižjo temperaturo.
Komentar: Razlaga je v skladu s spoznanji kvantne fizike. Med sestavnimi deli atoma je sila veliko praznega prostora in velikanska hitrost gibanja teh delcev je tista, ki jim daje vtis trdne snovi. Zoran Železnikar je podal odlično primerjavo z ventilatorjem – ko vetrnica ventilatorja miruje, vidimo prazen prostor med njenimi kraki, ko se vrti počasi, bi nas udarila, če bi poskusili v ta prazni prostor potisniti prst, če pa bi se vrtela z velikansko hitrostjo, bi vetrnico doživljali kot trdno ploskev. V nasprotju s to razlago navadno v ezoteiki pravijo, da ima materija nizko vibracijo, energija pa visoko.
Prehod janga v jin in obratno pa Tao shin sen razlaga takole: Ko pride ob procesu materializacije do visoke temperature, se začne materija širiti (spremeni se smer energije od materializacije proti spiritualizaciji) – jin; ko pa smer spiritualizacije dovolj zniža temperaturo, se začne materija spet gostiti (jang).
Komentar: Tudi ta opis je logičen. Ko recimo neki kovinski predmet segrevamo, se mu poveča prostornina, ko pa se ohladi, se prostornina spet zmanjša.
Energija Zemlje je torej v Tao shin senu jang.
Komentar: Da je v masi 'shranjena' pozitivna potencialna energija, potencialna energija 'praznega' vesolja pa je negativna, bi lahko fizikalno pojasnili takole: Če s tal poberemo kamen, ga dvignemo in spustimo na tla, ob padcu sprosti energijo. Iz tega lahko sklepamo, da ima materija pozitivno potencialno energijo (jang). Da pa je vesolje lahko v ravnotežju, mora biti energija 'praznega' prostora negativna.
Vidimo torej, da pri polarnosti le ni vse tako zelo jasno, kot je videti na prvi pogled. Zato pri posameznih načinih dihanja ne bom govoril o tem, ali krepijo jin ali jang, ampak bom raje neposredno opisal, kako polarno deluje na naš sistem. Izbor, ali gre za učinek jin ali jang, pa prepuščam bralcu.
Se nadaljuje ...
inspiracije