Ne želi si zgolj pozitivnega ...
Petra škarja

Ne želi si zgolj pozitivnega ...

piše: Petra škarja
15. maj 2017    1469 ogledov

Ljudje smo hecni … Zanimivi.

Hodim na Stol. Ugasnem lučko, ki mi je bila v pomoč predvsem v temi gozda. Sicer me je spremljala polna luna, ki mi je ravno prav osvetljevala pot. Ravno prav, da je noč ohranila svojo magičnost, in hrati ravno prav, da se moj dostikrat neroden korak ne pokaže v vsem svojem talentu. No, vseeno se je. Enkrat. Na snegu. Toliko, da sem ga lahko začutila med prsti. In v čevlju.

Kako poseben trenutek (poskusite, če še niste!). Si v temi. Občuduješ luno. Le veter ustvarja rahel šum drevja. Čutiš povezanost celo s kozorogi, ki poleg tebe edini ustvarjajo zvok premika kamenjev. Ko se ustaviš in pogledaš dolino, ki jo označujejo predvsem komaj vidne luči, se ti nariše rahel nekontroliran nasmešek. Trenutek, ko se zaveš magičnosti tega trenutka. Tu in zdaj. Takrat se zaveš minljivosti vsega – iz sekunde v sekundo se noč namreč spreminja, lučk v dolini je vedno več, glasovi se počasi nalagajo drug na drugega ... Vse se prebuja. Res magično.

Hkrati pa skačem po skalah, hitreje kot moja kondicija želi, ker si tako zelo želim videti sončni vzhod. To rojstvo dneva.

In ob tem razmišljam ...

Ljudje si tako želimo sreče, uspeha, zadovoljstva, ljubezni – torej vsega pozitivnega

Lovimo čas, ko bomo vse to in zgolj to imeli.

A narava tako ne deluje.

Če ne bi bilo noči, ne bi imeli tega privilegija občudovanja rojstva dneva. Če ne bi bilo teme, ne bi obstajala svetloba. Niti besede svetloba ne bi imeli. In nadalje: brez zime ni poletja. Brez smrti ni rojstva. Brez hladnega ni toplega. Brez severa ni juga. Brez levega ni desnega. Brez žensk ni moških.  Brez negativnega ni pozitivnega ...

Če ne bi vsaj enkrat v življenju izkusili žalosti, ne bi vedeli, kaj je sreča 

Torej moramo biti hvaležni tudi za ta trenutek žalosti, ki nam je svojstveno prinesel veliko lepega – pokazal nam je občutek sreče.

Narava teži k ravnovesju. V vsem in vedno. Nikoli ne bo zgolj svetlobe, poletja, rojstva, toplega in vsega pozitivnega. Ne gre. Narava ne deluje tako.

Zato si ne žêlimo zgolj pozitivnega

Ker v tem primeru tega pozitivnega niti zaznali ne bi.

Verjetno ste že opazili (ali morda še boste, se opravičujem za to nenavdušujočo napoved), da ne boste nikoli dosegli stanja, ko je v vas vse ves čas pozitivno.

Mislim, da je bolj bistveno to, da najdemo smisel v vsaki situaciji. Pozitivni in negativni. Da zaznamo neko lepoto obeh plati. Da znamo jadrati v tej kombinaciji jin jang in sproti čim bolj okušati to raznolikost življenja. Ko bomo znali vsak trenutek zaužiti v polnosti, tudi žalost in bolečino, bomo vedno čutili smisel življenja.

Ponoči občudujmo luno, podnevi sonca sijaj. V svetlobi občudujmo barve, v temi čarobnost miru. V dežju začutimo dežne kapljice v dlaneh, v soncu žarkov toplino na obrazu. Poleti v družbi metuljčkov skačimo po travnikih, pozimi kotalimo kepe v sneženega moža. Ob rojstvu zajočimo ob čudežu življenja, ob smrti ob zavedanju minljivosti vsega.

Saj na koncu je vse le igra

Igra življenja. Na nas je, kako prisotno jo bomo igrali in koliko raznolikosti ob tem zaužili.

Je pa noro zanimiva igra ... Ne vedno enostavna, a tudi to ji daje svojo čarobnost.

In evo – sonce vzšlo! Ampak bistven ni cilj – vzhod sonca, ampak celoten postopek do tu (barvanje neba, barvanje skal, sprememba oblakov ...), a o tem kdaj drugič.

 
Nalagam...
PRIJAVI  

Komentarji

  Bodi prvi in podaj svoj komentar! S svojim komentarjem dobiš tudi 3 žarke!

Facebook komentarji