Samadhi je starodavna sanskrtska beseda, za katero ni ustreznega izraza v nobenem modernem jeziku. Samadhi nas usmerja tja, kamor um ne more, zato ga je izjemno težko razložiti, a ga spodnji film dobro oriše ter izpostavi nevarnosti tako imenovane duhovne poti in želja po biti bolj duhoven, bolj buden, bolj v stiku s seboj, bolj miroljuben, razsvetljen.
Živimo v času, ko smo pozabili, da smo pozabili na samadhi
Zato je izjemno pomembno, da ta koncept znova obudimo.
Ljudje v večini živimo potopljeni v svoja vsakdanja življenja, malo misli pa namenimo temu, kdo smo, zakaj smo tukaj in kam gremo. Večina od nas ni nikoli spoznala resničnega sebe, svoje duše, to čemur Buda pravi annata – to, kar je onkraj imena in forme, onkraj razmišljanja.
Rezultat tega je, da verjamemo, da smo le ta omejena telesa. Živimo v strahu, zavedno ali nezavedno, da bo ta omejena struktura, s katero smo identificirani, umrla.
Pot duhovnosti kot past
Večina ljudi, ki se ukvarja z duhovnimi praksami, kot so joga, meditacija, mantranje ..., prakticirajo tehnike, ki so pogojene in zato le del ego konstrukta.
Iskanje ni problem, misel, da si našel/-la odgovor v nečem zunanjem, je
Duhovnost v najpogostejši obliki, v kateri se pojavlja v svetu, ni nič boljša ali drugačna od patološkega razmišljanja, ki se dogaja vsepovsod. Je le dodatno vznemirjenje uma. Več delovanja namesto tega, da bi samo bili.
Ego želi več denarja, več moči, več ljubezni, več zdravja, več vsega. Tisti na tako imenovani duhovni poti želijo biti bolj duhovni, bolj budni, bolj v stiku s seboj, bolj miroljubni, razsvetljeni. Nevarnost, ki se pojavi, je namreč, da vaš um hoče doseči samadhi. Še večja nevarnost je, da misli, da ga je dosegel.
Kadarkoli se pojavi želja pridobiti nekaj, si lahko prepričan/-a, da gre le za tvoj ego.
Samadhija ni mogoče pridobiti
Da lahko spoznaš samadhi, se je treba naučiti umreti, preden umreš. Življenje in smrt sta kot jin in jang, neločljiv kontinuum. Nenehno odvijajoč se, brez začetka ali konca. Ko odvračamo smrt, odvračamo tudi življenje. Ko izkusiš resnico tega, kdo si, potem ni več strahu pred smrtjo ali življenjem.
Ko se tvoja zavest istoveti z umom, te veže na socialno pogojevanje. So deli ega, ki se ga zavedamo, ampak nezavedno je tisto, kar vodi naša življenja. Nešteti vzorci hlepenja po užitku in izogibanja bolečini oblikujejo naša patološka vedenja in izoblikujejo naše vrednote, odnose, delo, naše misli, naš način življenja. Kot govedo živimo v pasivni podreditvi in nezavedanju.
Naša življenja so zaklenjena v ozke vzorce, napolnjena z veliko trpljenja, in nikoli niti ne pomislimo, da bi se iz tega zbudili, se osvobodili.
Mogoče je spustiti življenje, ki smo ga podedovali iz preteklosti.
Samadhi je prebuditev iz sanj
V prebujenem posamezniku zavest sije skozi osebnost, skozi masko. Takrat nisi identificiran s svojim značajem.
Samadhi je prebuditev iz sanj, v katerih se istovetiš s svojim značajem, osebnostjo. Je razpad jaza.
inspiracije