Vprašajte Tino: Z njim se počutim slabo, pa mu še vedno dovolim, da se vrača k meni!
Tina Ananda

Vprašajte Tino: Z njim se počutim slabo, pa mu še vedno dovolim, da se vrača k meni!

piše: Tina Ananda
4. december 2016    181 ogledov

»Partner ne upošteva mojih potreb, istočasno pa noče oditi... oziroma, če gre, je v kratkem nazaj! Sprejmem ga, ker želim biti z njim oz. verjamem, da bi lahko bila dobro, če bi me videl in slišal oz. začel upoštevati, da smo tudi drugačni ljudje od njegovih staršev... imamo čisto druge potrebe.... občutek mi daje, da je zdresiran za njihove bolane in podle potrebe in tega ne sprevidi. S tem posiljuje mene in mojo družino, da živimo kot v peklu. Ni me strah povedat, kaj si mislim in mu tudi povem, vendar doma se je naučil ignoriranja, manipuliranja, zaničevanja, tako da moja energija gre in gre…

Zaradi tega se počutim nemočno, kot da imajo oni monopol nad mojim življenjem. Mogoče ga ne želim pustiti, da ostane samo med praznimi, ki so ga in ga še vedno samo zlorabljajo. Drugi del mene pa mu zameri, ker on zlorablja mene. Poleg tega pa zamerim še sebi, ker to dovoljujem in svojo nejevoljo in izčrpanost prenašam na ostale moje drage. Doživljamo stisko, kot da vedno slabi zmagajo.« Tjaša

Draga Tjaša, znašla si se v »začaranem krogu«, vendar zaradi lastnih vzorcev in prepričanj, zato greva kar lepo po vrsti.

Že tale tvoj stavek »Sprejmem ga, ker želim biti z njim oz. verjamem, da bi lahko bila dobro, če bi…« priča o tem, da ga ne sprejemaš takšnega, kot je, ampak ga želiš drugačnega, kar pa se, seveda, ne bo nikoli zgodilo. V bistvu ne veš, kaj bi rada! Naj te vprašam: če bi ga zamrznila v času in prostoru, da se NIKOLI ne spremeni in ZA VEDNO ostane takšen, kot je, ali bi ga sprejela nazaj?

Če je tvoj odgovor NE, potem mu delaš veliko krivico, ker od njega zahtevaš in pričakuješ nekaj, česar ti ne more dati. To ni fer do njega. In potem mora poslušati še vse tvoje očitke, kaj ti ni po godu pri njem. Če pa je tvoj odgovor DA, potem ga sprejmi takšnega, kot je in kar ti lahko nudi. NASVET zate je: vzemi ali pusti (ker spremeniti ne moreš).

Želiš tudi igrati vlogo REŠITELJICE, kako ga boš »rešila« pred praznimi ljudmi, ki ga samo zlorabljajo. To zopet priča o tvojem nespoštovanju do njega, da ne zaupaš, da on ve, kaj je ZANJ dobro in kaj ne. Ne pozabi, da je on odrasel človek in lahko počne, kar želi in se druži, s komer želi. Ne moremo mi presojati, kaj je dobro za druge, sploh, če nas niso prosili za pomoč. Tako, da se to reševanje ne bo nikoli dobro končalo, zato prenehaj, če želiš biti srečna in začni spoštovati njegove osebne odločitve.

Mišljenje, da »vedno slabi zmagajo« priča o izredni nemoči, kot da nekdo drug upravlja s tvojim življenjem in ne glede na to, kaj narediš, ne moreš pravzaprav nikoli zmagati proti »slabim« ljudem in energijam. To je nemoč. Komu si predala svojo moč in kdaj? Od kdaj drugi upravljajo s tvojim življenjem in ne ti?

Draga Tjaša, tvoje težave izhajajo predvsem iz tega, ker se ZADOVOLJUJEŠ Z MANJ OD SVOJEGA MINIMUMA. Ker delaš kompromise proti sebi. Ker ne verjameš, da lahko dobiš bolje. Ti sprejmeš manj od svojega minimuma in potem želiš te ljudi spremeniti. Tako ne bo šlo, ker tako daješ kočijo pred konja! Zato se bojuješ z mlini na veter, kjer ne moreš nikoli zmagati. Ves tvoj trud bo garantirano vnaprej obsojen na propad.

Rešitev zate je, da si postaviš standarde, kaj si želiš – to je nivo kvalitete, za katerega dovoliš, da vstopa v tvoje življenje – in se tega striktno držiš. Vse, kar ne dosega tvojih standardov, nima kaj početi v tvojem življenju. Ne pa, da dovoliš, da vstopi manj in se potem boriš s tem, ko je že tam.

TI in samo TI si namreč tista, ki dovoljuješ, kaj vstopa v tvojo realnost in kaj ne. In nisi prepuščena na milost in nemilost situacijam in ljudem okoli sebe. Ko ti bo TVOJA sreča resnično bolj pomembna, kot to, kaj si DRUGI mislijo, boš začela konkretno postavljati osebne meje in filtrirati ljudi in situacije. Kajti točno vidiš, da »posiljuje« tebe in tvojo družino, ti pa mu še vedno dovoliš dostop do tebe in tvoje družine. Sploh nimaš osebnih mej. Kako je to mogoče? Kdo to počne? Kdo bo potegnil mejo? Seveda si potem jezna nase, zato ker si ti tista, ki to omogočaš. Potrebno je samo jasno spoznanje, kaj je zate MINIMALNI STANDARD in odločitev, da ne toleriraš NIČ MANJ, kot to. Vse, kar je manj, nima kaj početi v tvojem življenju. Rešiti ne moreš niti njega, niti drugih, ampak samo sebe!

Vir: www.loving-wisdom.com/sl

 
Nalagam...
PRIJAVI  

Komentarji

  Bodi prvi in podaj svoj komentar! S svojim komentarjem dobiš tudi 3 žarke!

Facebook komentarji