Ali težko izražaš svoje mnenje....
Čutiš strah.......
So tvoji odnosi težavni....
Ne najdeš notranjega miru.....
Te okolica ne razume.....
Obstajajo razlogi, ki so te pripeljali do tega trenutnega stanja.
Ali veš, da se je vse začelo že v tvoji rani mladosti, ko si predvsem iz primarne družine vsrkal vase vse informacije, občutke in reakcije staršev?
Dveh oseb, ki jim vsak otrok brezpogojno zaupa in verjame.
Svojim vzornikom.
Vzgajala sta te po svojih najboljših zmožnostih in vem,
da sta takrat dala vse od sebe.
Na nezavednem nivoju sta ti
"vsadila" občutke strahu,
ranila tvojo nežno dušo,
ti nivo samozavesti potiskala navzdol,
te večinoma opozarjala na napake
beseda NE bila stalnica vsakega dneva,
ipd....
Vedi, da sta vse to počela iz ljubezni.
Ne glede na to kako boleče je bilo to zate, sta ti vedno želela le najbolje.
A veš zakaj sta tako delovala?
Zato, ker sta bila tako naučena.
Drugega načina nista poznala.
In ti sedaj......
Ponavljaš njune vzorce.
Se boriš s čustveno bolečino....
Ni potrebno, da je tako
Kako naprej?
So vzorci, ki jih hočeš nočeš ponavljaš.
Naj te nekaj vprašam
Koliko krat si se ujel v isti reakciji svojega starša? In se nato tega tudi zavedal.
Joj, delam isto kot moj starš a tega nočem. In znova in znova....
Preprosto ti ne uspe tega zaustaviti. Zgodi se spontano, nekontrolirano.
Se ti dogaja, da stopiš pred osebo z avtoriteto ( moško ali žensko) in zamrzneš?
Obmolkneš, se zadržiš ali te prevzame nek neznan strah oziroma tvoja samozavest doseže nulto točko?
Partner vodi tvoje življenje in se mu ne znaš, zmoreš zoperstaviti? Ali celo, da mu določenih stvari ne poveš točno tako kot so, ker se bojiš njegove reakcije? Bom tiho, za ljubi mir.
Morda si samski in v svoje življenje pritegneš samo take partnerje, ki te obremenjujejo namesto izpopolnjujejo? In še bi lahko naštevala.
Pri vsakem izmed nas, je situacija drugačna kljub temu, da je vzrok enak.
Kaj pa je sploh vzrok?
Pa pojdiva od začetka.
Od dneva, ko si brezskrbno prijokal na ta svet in prišel v naročje svojih staršev. Takrat je bilo vse idealno. Ampak tvoj vzrok se prične že naslednje minute.
S svojimi nedolžnimi očmi, si vsrkal vase vsak gib okolice, začutil vsako čustvo svoje mame in skozi slušne kanale pridno shranjeval vsako izrečeno besedo. Super ne? Niti ne.
Že v prvih minutah si postal spužva v primarnem okolju, staršev.
Rasteš, opazuješ, sprejemaš, zaznavaš, predvsem v globini sebe občutiš čustva in energijo staršev. In glej ga, spregovoril si ;)
Kakšno veselje okolice na tvoje prve besede. Vsi ponosni
Takrat je v centru tvojega spomina že ogromno zapisanih informacij
Na primer:
Opazuješ mamo kako reagira telesno in besedno, ko se razjezi. Shraniš vase.
•Mapa jeza: Tako reagiram, ko bom jezen
Starša se skregata, kričita en na drugega, se zmerjata, obsojata
•Mapa družina: Tako zgleda popolna družina
Želiš staršu ves navdušen povedati svoje dogodivščine, a njegov odgovor : Nehaj nimam časa zdaj. Ali te sploh ne sliši
•Mapa vzgoja otrok: Tako vzgajam svoje otroke
Poslušaš mamo kako z prijateljico opravlja sodelavko
•Mapa druženje: Tako se pogovarjam s prijatelji. Tako bom zanimiv.
Starš veliko nate kriči, te pretepa, kaznuje...
•Mapa ljubezen : Tako izkazujem otroku ljubezen
Seznam se nadaljuje v ogromno map s pod mapami.
Ojoj, koliko napačno zapisanih podatkov imam v mapah !
Kaj sedaj?
Obstaja tipka DELETE ?
Brez panike
Kar je najbolj zastrašujoče je dejstvo, da s temi programi vzgajaš, oziroma še boš, če nimaš otrok, svoje otroke. In jim isti program, morda malo izboljšan, če ti je to seveda uspelo, a vseeno obstaja na globljem nivoju, sidraš v njihove mape.
Si to želiš?
Upam, da je tvoj odgovor negativen.
Prvi korak je že narejen iz tvoje strani.
In to je ta, da se sedaj vsaj zavedaš svojih notranjih programov.
Po vseh ostalih korakih te lahko popeljem.
https://sofijarelaks.si/prijava-na-delavnico-zno/
inspiracije