Velikokrat me kdo vpraša, kje sem se učila, kje sem pridobila svoje znanje. In potem pomislim na celo vrsto seminarjev, ki sem jih obiskala in knjig, ki sem jih prebrala. Bi kaj od tega izpostavila? Ne, ne bi.
Najbolj me je zaznamovala moja dramatična izkušnja. Šla sem z glavo skozi zid, ko sem želela vse svoje težave rešiti čez noč. Ta izkušnja mi je dala vse to, kar zdaj sem ali nisem.
Na nek način sploh ni pomembno, kaj se je zgodilo meni. Vendar mogoče lahko komu da upanje, zato jo bom postopoma objavila na svojem blogu. Objavila jo bom takrat, ko jo bom (glede na svoje visoke kriterije) očistila zamere, nemoči, žalosti, občutkov krivde, zaskrbljenosti, jeze, maščevanja, sovraštva, vloge žrtve... Tako, da ostane samo zgodba, ki se je zgodila. Kot dejstvo, ki se ga ne da spremeniti.
Kaj je najpomembnejše, kar sem se iz nje naučila? Da ima vsak izmed nas neverjetno moč. In da ima vsak izmed nas čisto svojo, unikatno pot, kako to odkrije. Tudi ti! Ko boš nehal/-a brati in poslušati nasvete, kaj vse bi moral/-a početi, kaj vse bi moral/-a čutiti, da lahko živiš polno in srečno življenje. Začeti moraš iz svojega trenutka in situacije v kateri si. In verjemi, da je ta popolnoma drugačna kot od kogarkoli drugega na tem planetu.
Ne piše zastonj na starodavnem preročišču v Delfih: Spoznaj samega sebe in ničesar več.
inspiracije