Barbara Šiško

To je pomembno!

5. julij 2016    1037 ogledov

Tako težko si rečemo: "Dobro je, naredil si vse, kar si lahko", ko se načrti ne izidejo. Raje si navržemo par krepkih slabšalnih besed. Razmišljam - kako to, da smo uspeli razviti tako uničujoč odnos do sebe? Zakaj se z lahkoto damo v nič, ko pa smo dejansko prečudovita bitja? In predvsem zakaj eno slabo dejanje preglasi vsa dobra?

Spet vzorci. Vse se začne in konča pri vzorcih, ki smo jih, seveda, ponotranjili nevede. Kaj se je zgodilo, če smo prinesli iz šole domov slabšo oceno? Nekaterim nič kaj, spet drugi so morali to dejanje zagovarjati. Vse skupaj pa se je ponavadi zaključilo pri: "Ne delaj mi sramote. Kaj pa bodo učitelji rekli, če boš imel slabe ocene? Smo te tako učili?". In opažam, da se otroci, katerim se "nabije" tak občutek krivde, niti ne znajo več sproščeno igrati v prostem času. Igrati, ljudje. Igrati. Edina stvar, katero otroci obvladajo. Ker, kaj pa bodo ljudje rekli. Moje bistvo pri tem je to, da smo kar pobrali te "zakonitosti" kako se moramo obnašati, da bomo širše družbeno sprejeti. Ker biti drugačen pomeni, da si iz družbe izločen. In vse to kontrira prvotnemu, biološkemu ciklu človeka - rodiš se sam, dihaš sam, preživiš sam, svoje življenje živiš sam in umreš sam. Živimo sami s seboj. Eno življenje lahko živi samo en sam posameznik. In njemu je vse unikatno in avtentično.

Tako da sem se odločila: Vseeno mi je, kaj si drugi mislijo. Nisem popolna, vendarle tudi drugi niso. Popolnost ne obstaja.

Postavljeni so le neki standardi, katerim ljudje iz lastne zavisti in povzpetništva, dajemo pomen. Standard je pripomoček, s katerim nas ocenjujejo, ukalupljajo in ožigosajo. Z njimi nas razvrščajo. Zato, da smo lažje vodljivi. Zaradi vsesplošnega miru in preventive. Vendar smo to misel prenesli na vsako področje življenja. Tudi na osebno. 

Z vsakim dnem se delamo manjše, revnejše in nevredne. Sami sebe. Sami. Zaradi teh standardov, ki smo jih vzeli za svoje. Pa veste, da to ni potrebno? Da smo dobri, vredni in ljubezni polni brez njih? Brez tega, da nam to kdo pove? Brez podpisov, žigov in odobravanja? In za ta preskok smo spet odgovorni sami. Sami. In nihče drug.

Zavest in samozavest ne izhajata iz zunanjega sveta, modnih smernic in testov. Te prvine že zdaj nosimo v sebi, a jim ne damo priložnosti. Potisnemo jih raje v ozadje in čakamo na odobravanje okolice. Nesmisel! Raje obrnimo ploščo in se poslušajmo. Imejmo se radi in se cenimo. In to je v življenju pomembno. Ne pa to, kar mislijo drugi.

Namaste ♡

Kaj pa ti praviš? 2
  Podaj svoj komentar in prejmi na svoj račun 3 žarke (za tvoj 1. komentar)!
Barbara
  komentiral 3 leto nazaj
Hvala gospa Marjana ♡
Marjana
  komentiral 3 leto nazaj
Ta blog je pa tako lepo napisan in popolnoma se strinjam z vsem, kar je napisano. Hvala Barbara
Nalagam...