Mila Aldo

Blodnje

piše: Mila Aldo
20. november 2016    178 ogledov

November se poslavlja ter naznanja za─Źetke novih zaklju─Źkov v mesecu decembru, ki nas bo obogatil s slovesom od vsega, kar nam preteklo leto ali pretekla leta ni ustrezalo. Mogo─Źe bomo leto┼ínji december do─Źakali bolj mo─Źni, pristni in iskreni ter bomo lahkotno vstopili v nov svet brez starih, zale┼żanih in utrujenih mask. Mogo─Źe bomo v leto┼ínjem decembru mo─Źnej┼íega in bolj ljube─Źega┬ásrca ter zdravega in ┼íe bolj ─Źistega uma. Nekateri da, nekateri ne. Nekateri se bodo ┼íe naprej vrtin─Źili v dobrem, starem, doma─Źem in udobnem vzorcu ┼żrtve ter prepri─Źevali sebe in druge, da so naredili vse, a vendarle; svet je trmast oven ali celo bik in se ne pusti spremeniti.┬á

Nekateri, tisti malo bolj modri, bodo konkretno poprijeli za delo in ustvarili, kar se ustvariti da, saj imajo zavedanje, da so sami ustvarjalci lastne sre─Źe (ali nesre─Źe). Nekateri imajo ┼że danes odli─Źne temelje za postavitev vsega na svoje mesto, nekateri pa tavamo od drevesa do drevesa in v megli spra┼íujemo za odgovore. Spra┼íujemo bilke, spra┼íujemo gosi, spra┼íujemo blato in zemljo in de┼żevnike, ki se nagnusno zdru┼żujejo in prepletajo drug z drugim ter na ┼íe bolj nagnusno vsiljiv na─Źin ka┼żejo svojo ranljivost in mehku┼żnost, brez hrbtenice in kan─Źka odlo─Źnosti. Po─Źasi odkrivam, zakaj me tako blazno ┼żivcirajo ta nemo─Źna bitja, ki se plazijo povsod in nadlegujejo moje o─Źi. Sama jim dajem to vrednost in to mo─Ź, da mi v sekundi lahko pokvarijo in celo zagnusijo dan do te mere, da bi lahko cel dan pre┼żivela v bruhanju. Bruhanju stare energije, stare nemo─Źi ter vzorcev uboge ┼żrtvice in starih navad, ki ne peljejo v napredek, temve─Ź se vrtin─Źijo kot stari znanci z novimi maskami ter prepri─Źujejo svet, da so se spremenili, hkrati pa ┼íe naprej obto┼żujejo ta isti svet za vse gorje, ki so ga videli s svojimi o─Źmi.┬á

Danes sem zopet iskala odgovore, v naravi, v ti┼íini, ker se mi zdi, da jih tam dobim najve─Ź. In tak┼ínih, konkretnih, jasnih, da se v─Źasih ┼íokiram, od kod prihajajo te modrosti, ─Źe sem v svoji glavi samo jaz. A dobro vem, da se tu skriva ┼íe marsikatera skrivnost in v vizijo odeta modrost, ki pride vsakomur, ki jo le ┼żeli videti, sli┼íati, vonjati, ─Źutiti in okusiti.┬á

┼Że leta se spra┼íujem o brezpogojni ljubezni. ┼Że ve─Źkrat sem pisala o tem. Jaz nekaj ┼że vem o tem, v teoriji. Ampak ne ─Źutim tega. Ne ─Źutim.

Sploh pa, kako ve┼í, da je brezpogojna? Kako jo dose─Źi, ne da bi pri tem povozil samega sebe? Kako ohraniti brezpogojno ljubezen do sebe? Kako┬áljubiti sebe in ne prizadeti drugega? Kaj to je v globlji resnici? Kaj je globlja resnica?Kako, kako, kako, kaj, kaj, zakaj... Toliko vpra┼íanj, pa tako malo odgovorov. Zato spra┼íujem vse povprek in dobivam razli─Źne odgovore.┬á

Nekateri govorijo, da je brezpogojna ljubezen tisto, kar do┼żivi┼í, ko postane┼í star┼í. To ┼íe nisem, torej ┼íe ne morem vedeti oziroma bolje re─Źeno ─Źutiti. ─îeprav si odli─Źno predstavljam, kak┼íen je┬ádober star┼í, oziroma lahko prepoznam star┼ía, ki bi mene navdu┼íil. Veliko mene in majhno mene. Zame je dober star┼í so─Źuten, ljube─Ź in spo┼ítljiv do svojega otroka. Poslu┼ía otroka in seveda iz lastne sposobnosti oceni, kdaj je situacija lekcija, ki jo otrok mora do┼żiveti, saj bo z njo zares zrasel, kdaj pa je situacija zgolj prilo┼żnost, da otroka objame z ljubeznijo in kdaj s kritiko. Verjetno se vsak star┼í lahko odlo─Źi le na podlagi lastnih prepri─Źanj, zmo┼żnosti in temeljev. Poznam nekaj ljudi, ki se mi zdijo odli─Źni star┼íi. Delujejo svobodni s svojimi potomci, jih spodbujajo in jim nudijo zavetje in pristno varnost, ko se spusti tema in se njihove o─Źke malce prestra┼íijo. Ti star┼íi mi delujejo precej spo┼ítljivi in svojim otrokom namenjajo ljubezen z zdravo mero vsega, kar je potrebno za doseg ravnovesja. Zdravo mero se dolo─Źi pri vsakem posamezniku posebej in res si ne bi drznila arogance in spodrsljajev sodb, da bi jaz dolo─Źala zdravo mero. Po mojih kriterijih izhajajo moji lastni standardi, ki si pogojeni z mojo lastno otro┼íko bole─Źino, ki se ┼íe danes celi. Iz tega lahko sklepam ali skromno predvidevam, da bodo moji potomci na meji razvajenih otro─Źajev, ker jih bom sku┼íala siliti z vso ljubeznijo, ki je sama nisem ─Źutila. Kdo ve, ─Źe bo to njim v┼íe─Ź... mogo─Źe bo zanje ta ljubezen zloraba in travma, o kateri bodo pripovedovali svojemu terapevtu, ki jim bo razlagal, da sem delala tako, kot sem le sama znala v danem trenutku. Saj se vse zares pri tem kon─Źa? Vsi imamo dobre namene. V─Źasih imamo slabe misli, kar ne pomeni, da so tudi na┼íi nameni slabi. Nih─Źe, vsaj tako si domi┼íljam, se ne zbudi lepega ─Źetrtka in si da v dnevni koledar namen, da bo zloben do vsakega ─Źloveka, ki ga sre─Źa. Zloba se zgodi, ker je nekdo zloben do sebe in potem do┼żivlja dejanja drugih kot zlobna. Ah, ne bom ve─Ź o zlobi, danes zopet raziskujem pojem brezpogojne ljubezni. Mogo─Źe je pa v tem problem? Da jo raziskujem, analiziram in seciram kot ┼żabo pri biologiji in si je ne dovolim za─Źutiti? Odgovor z vpra┼íanjem ni kaj prida odgovor, kajne? ─îeprav, tukaj je ─Źutiti nekaj resnice ;).┬á

Nekateri pravijo, da je brezpogojna ljubezen, da nekoga ljubi┼í in da mu dopu┼í─Źa┼í popolno svobodo, ga ne omejuje┼í, ga spodbuja┼í, da sledi sebi (brez izjeme). Jaz, primitivka, to do┼żivljam kot orgijo, varanje in nikakr┼íno brezpogojno ljubezen. No, saj se trudim biti bolj moderna in razumeti, a v─Źasih se mi dozdeva, da sem se zna┼íla v napa─Źnem ─Źasu, na napa─Źnem planetu, s ┼íe bolj napa─Źnimi ljudmi. In, potem zopet sebe toliko izmu─Źim z vpra┼íanji in podvpra┼íanji, da se mi kak dan zgodi, da na kratko izgubim spomin. Ali pa v─Źasih, med pogovorom, tako zelo sku┼íam razumeti te odgovore na moja vpra┼íanja, da se popolnoma izgubim in med pogovorom odidem na drug planet. ┼ákoda ─Źasa mojega sogovornika, ki ga tako ali tako ne morem sli┼íati, ─Źe se le ta ┼íe tako trudi, da mi razlo┼żi, meni v tistem trenutku ┼íe nerazlo┼żljivo. Spet drugi─Ź toliko izsiljujem odgovore, da se mi kar malo zme┼ía in do┼żivim, strokovnjaki jih imenujejo pani─Źni napadi, da se mi celo telo trese in ga ne morem umiriti druga─Źe, kot z globokim dihanjem in osredoto─Źenostjo na to, da bom zdrava in psihi─Źno stabilna. Pri tem je del mene vedno kot ─Źuvaj in jaz sem vsaj toliko prisebna, da┬ánenadzorovano nepri┼ítevnost, malce skrijem pod svoj trdi oklep, ki me brani pred vsemi obto┼żbami, ─Źustvi in vsem ─Źlove┼íkim. V─Źasih sploh ne vem, ali gre res za norost, mogo─Źe je to le pristna, avtenti─Źna in moja pri┼ítevnost v preobleki. Mogo─Źe je pa to brezpogojna ljubezen, pa je sploh ne prepoznam. Brezpogojna ljubezen v obleki norosti, da bi kon─Źno, pred seboj in drugimi spustila blokade in ovire, s katerimi se omejujem biti in povedati tisto, kar si zares mislim, ─Źutim, vidim, sli┼íim, vonjam, do┼żivljam in oku┼íam.┬áDanes sem┬ásredi polja in gozda mo┼żganila┬áin tuhtala in poslu┼íala glasove, ki so, zdelo se je, ┼żeleli izsko─Źiti iz mojega bitja in poleteti visoko v globine neskon─Źnega vesolja in se izgubiti med zvezdami, kajti zdi se mi, da so zvezde dosti pametnej┼íe od ljudi. Kot, da imajo skrite zapise in modrosti na vsa na┼ía vpra┼íanja. Tako se mi zdi, kajti, ko jih gledam, vedno najdem tola┼żbo in prijetno misel zase.

Ah, spet sem za┼íla. Vidite, tako je brati ─Źloveka, ki ni osredoto─Źen. ─îloveka, ki ┼żeli vse odgovore ┼żivljenja dobiti v enem dnevu. Tako je brati ─Źloveka, ki ┼żeli izsiliti sebe, da postane stoletni modrec, ─Źeprav ┼íe blizu ┼ítiridesetemu letu ni. Tako je brati ─Źloveka, ki v─Źasih ne zna prisluhniti sebi in odgovorom v sebi, ampak mora bezljati od svetovalca do svetovalca, od u─Źitelja do u─Źitelja, od svetnika do gre┼ínika, da bi mu vsi oni povedali njegovo resnico.Tak ─Źlovek pozablja, da se vsi drugi lahko pribli┼żajo njegovi resnici, ne morejo pa mu razkriti celotne zgodbe njegovega bivanja.

In, med tem, ko spet hitim v druge tematike, sem se spomnila, kaj sem zares ┼żelela povedati. ┼Żelela sem vam povedati, da sem delno dobila odgovore na vpra┼íanja o pri─Źakovanjih in brezpogojni ljubezni. Malce se mi svita. Ne vem, ─Źe je smiselno, a mene je potola┼żilo. In mogo─Źe potola┼żi ┼íe koga od vas, glede na to, da ste nekateri izrazili nezadovoljstvo zaradi mojega nerednega pisanja. Veste, ko sem brez prave inspiracije, raje ne pi┼íem ni─Źesar. Ker je ┼íkoda delati nekaj, samo, da bo narejeno. Da se izbri┼íe s seznama planiranih aktivnosti. Potrebno se je posvetiti, obdr┼żati kvaliteto in osredoto─Źenost. Ha, ha, da prava vam pi┼íe o osredoto─Źenosti. Prava, ki ska─Źe zdaj sem, zdaj tja. Ampak, se zavedam svoje pomanjkljivosti in jo sku┼íam popraviti. Lahko bi tudi napisala prispevek in izrezala ven svojo zmedenost in po─Źistila prispevek do popolne jasnosti. Ker to znam. Lahko bi vas zmanipulirala in vam pokazala samo tisto, kar nekje tudi pribli┼żno pri─Źakujete od mene. ─îeprav, jaz vem, da vas ravno moja iskrena norost gane. In ste veseli, ker veste, da niste sami v ┼żalosti, radosti, norosti. In te so─Źnosti vam ne bom vzela. ┬áIn tudi zmede vam ne bom vzela. ─îe ne bi poznala zmede, ne bi imela ┼żelje po jasnosti. ─îe ne bi vedela, kako zelo me utruja to skakanje sem in tja, ne bi investirala v lasten razvoj in se u─Źila osredoto─Źenosti.┬á

Torej. Hodila sem po ustaljeni poti, za nedeljski sprehod in se odlo─Źila, da bom zavila levo, pred─Źasno. Zato, da si popestrim ┼żivljenje, kajti dolg─Źasa pa res ne prenesem. Raje drama in travma, kot pa dolg─Źas! In tako hodim, se pogovarjam s svojimi tiso─Źerimi glasovi in jih izsiljujem za odgovore, pri tem┬áse ┼íe malo jezim na naravo in blato, ki je ─Źedalje bolj vla┼żno in globoko ter svinja moje lepe, viola superge. Nekje vmes se ustavim, ker me zmotijo ─Źaplje. Stojim in ob─Źudujem ─Źaplje. ┼áest se jih spustilo na polje in lahko sem jih opazovala od blizu. Le te me zamotijo do te mere, da spet zaposlim svoje mo┼żgane z novimi vpra┼íanji o ─Źapljah in pomenu le teh. Preprosto, lahkotno in spontano ┼że napletam naslednje pravljice o ─Źapljah, ki sigurno nekaj pomenijo in nosijo pomembna sporo─Źila zame. ─îaplje kot vidite, nimajo ve─Ź nobenega pomena. Sama bom naredila pravljico in pripisala svoj pomen ─Źapljam.

Vidno utrujena, ─Źofnem v blatno lu┼żo, ki zmo─Źi mojo obutev ter me zopet spravi v vlogo obupane in frigidne uslu┼żbenke, ki se bo zdaj zdaj znesla nad stranko, ki slu─Źajno nima tristotega dokumenta podpisanega. Zazrem se v vi┼íave in takoj zatem zopet histeri─Źno zrem v tisto zemljo, pazim na korake, kajti bog ne daj, da bi zopet stopila v blato, kajti to je smrtno nevarno. Sploh za tako zmedenega ─Źloveka pomeni stra┼íno nesre─Źo stopiti v blato. Tako se v dolo─Źenem trenutku zavem same sebe in se prav obupano spra┼íujem, zakaj mi je treba iti po tej neki novi, a ─Źudni poti, polni blata, ─Źe bi lahko ┼íla po tisti stari, ustaljeni, malce dolgo─Źasni, a varni. Malce ihtava ┼íe zajokcam in izsilim solzo iz lastnega o─Źesa, da bi za─Źutila lasten brezup. Na sre─Źo se v meni zbudi glasek, ki prosi vesolje za angela odre┼íitve, da pomiri to nesre─Źno, nebogljeno in ┼żalostno dete v meni. Vesolje, kot vedno, odgovarja hitro in na poti se prika┼że trop srnic, ─Źisto majhnih, lu┼ínih, ne┼żnih in milih. Za trenutek pozabim na vse svoje osebnosti in se zazrem v pla┼íne srnice, ki odskakljajo v prostrana polja in ostanke, s ─Źlovekovo roko, posekanih stebel.

Pridem do konca poti. Izgubljena, ni─Źesar ve─Ź ni, med tem se ┼że temni in tuhtam, kaj mi je bilo tega treba. Spra┼íujem se, ali naj nadaljujem pot v go┼í─Źavje, ali naj le pametno po┼żrem ponos in grem nazaj po isti blatni poti, z ob─Źutkom poraza, ker nisem izna┼íla novega izhoda labirinta┬ána┼íega vi┼íkega. S sklonjeno glavo, nadaljujem svojo, zdaj ┼że poznano, blatno, staro pot in iznenada se mi zjasni.

Brezpogojna ljubezen je polno zaupanje in vera v vesolje in stvarnika, da ti bo prinesel, kar v danem trenutku potrebuješ in skozi osebo, ki je prava za tisti trenutek.

Brezpogojna ljubezen pa ni, ko ti dolo─Źa┼í vesolju ali stvarniku, kdo ti bo dal to, kar ti potrebuje┼í, ali kar je ┼íe huj┼íe, kar samo misli┼í, da potrebuje┼í. Spet mi je dan tisti zoprni odgovor, da je klju─Ź v prepu┼í─Źanju. In pre┼íinila me je misel, da je to moj problem. Vedno, ko ┼żelim jaz dolo─Źiti (izsiliti), na kak┼íen na─Źin bo pri┼íla re┼íitev, le ta ne pride. Ko jaz ┼żelim dolo─Źiti (izsiliti), katera oseba mi bo prinesla odgovor / re┼íitev / nasvet / darilo (kar koli pa─Ź ┼że), ta oseba ne pride, darilo ali nasvet pa ┼íe manj, ker pri─Źakujem od enega po┼ítarja po┼íiljko in ne morem sprejeti od drugega, ─Źe ga sploh ne vidim, ne sli┼íim, ko mi zvoni. Ko jaz ┼żelim dolo─Źiti (izsiliti), kdaj bo kak┼ína dokumentacija podpisana, nikoli ni podpisana tisti trenutek. Govorim seveda o dolo─Źanju, ki je┬áumsko izsiljevanje in dokazovanje. Lahkotno se prepozna po te┼żkem ob─Źutku v dolo─Źenem delu telesa. Jaz imam najve─Źkrat najte┼żjo te┼żo v prsih, na podro─Źju pleksusa in srca, nekateri do┼żivljajo kot neprijetnost v trebuhu, spet tretjim odpovejo okon─Źine. Vsak torej do┼żivlja na svoj na─Źin, a suvereno lahko zagotovim, da je posledica tovrstnega izsiljevanja neprijetno ob─Źutenje nekje v telesu. Torej, ─Źe boli, razmislite, ─Źe koga ali kaj izsiljujete. Samo razmislite, ni nujno, da je to vzrok, poslu┼íajte lastno telo in odgovore.┬á

Meni je to moje novo spoznanje pomagalo, da sem se obrnila in lahkotno spustila breme ter od┼íla proti domu. Seveda se zavedam, da bom ─Źez kak mesec zopet ┼żelela izvedeti, kaj je to brezpogojna ljubezen in mi dana┼ínji odgovor ne bo dovolj, a za danes sem zadovoljna. Tako zadovoljna sem ┼íla tudi domov in ugotovila, da sem se o─Źitno res morala izgubiti na tisti blatni poti, da sem se zopet na┼íla. Prav tako so me zapustili duhovi drugih ljudi, ki sem jih pridno nosila v sebi, ujete v pleksusu, da mi slu─Źajno ne bi kam pobegnili in se osvobodili. Zakaj? Ja, ker jih imam rada in jih ne spustim, da bi mi zbe┼żali ;).

A danes sem jih lahkotno osvobodila, ker sem dojela, da jih tam res ne morem nositi. Lahko hodijo poleg mene v ┼żivljenju, vzporedno, pred menoj, ali za menoj, odvisno ─Źesa se drug od drugega u─Źimo, a v sebi jih ne morem nositi, ker je prete┼żko in skorajda neizvedljivo. In tako sem ob vizualizaciji osvobajanja teh ljudi, ki jih imam tako sr─Źno rada, do┼żivela prav poseben preblisk, da vsi pridejo ob dolo─Źenem ─Źasu. Da slu┼żijo. In, ko odslu┼żijo svoje, gredo. ─îe in ko se mi nau─Źimo dolo─Źene lekcije, odidejo. ─îe ne, pa pridejo ┼íe mo─Źnej┼íi, ┼íe bolj udarni, da nas pribijejo ob steno, da bi le sli┼íali ┼żivljenje, stvarnika in vesolje, ki nas spodbuja k osvoboditvi. In, ko ljudje niso dovolj, pridejo druge nesre─Źe, situacije in bolezni, ki nas zbudijo. Bolezni slu┼żijo svojemu namenu. Na┼ía naloga in poslanstvo pa je, da odkrijemo, kak┼íen je ta njihov namen in ─Źesa nas v resnici u─Źijo.┬á

Upam, da boste pravo─Źasno na┼íli odgovore, modrosti in prepoznali lastno veli─Źastnost ter se brez strahu podali na novo pot. ─îetudi bo kje kak┼ína blatna luknja, ali celo jama, vas na koncu poti sigurno ─Źaka ─Źudovito spoznanje in izku┼ínja, s katero boste bogatej┼íi obogatili svet drugih. Torej je vredno.┬á

Radi se imejte, ┼żelim vam ljube─Ź teden in ─Źim manj vpra┼íanj iz uma ter ─Źim ve─Ź razumevanja iz du┼íe in srca.┬á

 

Vir: https://aldomila.wordpress.com/2016/11/20/blodnje/
Deli svoje izkušnje! 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 ┼żarke!
Nalagam...