Stane Hering

Kako sem premagal anksioznost

piše: Stane Hering
26. marec 2017    1275 ogledov

Nekega poletnega dne se mi je iz čistega miru pričelo vrteti v glavi, multiplicirali pa so se mi tudi zvočni in svetlobni efekti. Spomnim se, da sem šel zvečer gledat fim “Vojna zvezd” pri katerem mi je srce dobesedno podivjalo, od elemetarnega strahu pred smrtjo, sem se tresel po celem telesu in pomislil sem, da mi bo glavo od bolečine, vsak čas razneslo. Toliko moči sem še lahko zbral, da sem dobesedno pobegnil iz dvorane. Srce mi je še vedno zelo močno razbijalo in v glavi se mi je vrtelo, kot bi bil močno pijan, a nekako sem se vendar privlekel domov. Tu pa se je agonija samo še nadaljevala, kajti, ko sem se vlegel, se mi je vrtelo kot na vrtiljaku in močne bolečine v glavi, ki je prej nikoli nisem poznal, so se mi stopnjevale. Občutil sem blazen panični napad in vsak trenutek pričakoval svoj konec.
Seveda sem takoj naslednji dan odšel k zdravniku. Zelo sem se razveselil, ko sem videl, da ordinira moja bivša sošolka in se bo za gotovo še bolj potrudila in me rešila muk. Najprej me je povprašala kaj delam in s ponosom sem ji povedal, da tenutno prodajam slike za dva slikarja in mi gre zelo dobro, da lahko veliko potujem. Ko pa sem ji na njeno vprašanje to podkrepil še s številkami, je popolnoma spremnila ton glasu in mi cinično zabrusila: “Težave, ki jih imaš se dogajajo takim boemom, kot si ti, ki živite neurejeno življenje.” V stanju kakršnem sem bil, nisem imel niti volje niti moči dokazovati kako se moti, temveč sem jo milo prosil, da naj mi pa le pomaga. Napisala mi je recept močnih pomirjeval in multivitamine.
Po teh tabletih sicer nisem imel več prejšnjih težav vendar pa sem bil popolnoma brez energije, volje, močno depresiven in nezmožen fokusa na nič drugega kot samo na svoj trenutni problem. Po parih tednih, ko sem bil mnenja, da bi pa zdaj moralo biti že ok in bi lahko končno nehal jemati zdravila, sem se ponovno odpravil k zdravniku. Tokrat ni bilo moje bivše sošolke, ampak njen nadrejeni, ki je bil hkrati tudi drektor ambulante in je kdaj pa kdaj vskočil. Dobesedno nadrl me je kaj se grem in kako nism hvaležen, ko pa je zdravnica tako lepo poskrbela zame. Predpisal mi je druge, še veliko močnejše tablete in s tem sva tudi zaključila.
Ko sem si pogledal vse stranske učinke, med katerimi je bila tudi težnja po samomoru, sem tablete zagnal v prvi kontejner in se odločil, da od takrat naprej ne bom jemal ničesar.
Takoj za tem pa je nastopila abstinenčna kriza, ki se je manifestirala z vsemi še bolj multipliciranimi prejšnjimi težavami
Po nekaj tednih sem prosil, če me lahko pošljejo k psihiatru, kar mi je eden od starejših zdravnikov, ki je edini nekako razumel zakaj gre, tudi ugodil.
Psihiatrinja je bila na srečo zelo razumevajoča in takoj se je strinjala, da se bom poizkusil pozdraviti brez vsakršnih zdravil. Najprej mi je predlagala zdravljenje z akumpunkturo, ki mi je za nekaj časa dokaj omilila težave. Mogoče zgolj kot placebo efekt, vendar so s e težave že čez mesec ali dva pričele ponovno stopnjevati. Nato pa mi je ponudila Avtogeni trening, ki so ga takrat davnega leta 1987 izvajali na recept, kar v okviru ljubljanske Poliklinike.
V tistih časih je bila duhovnost extremno exotična zadeva in okolica te je kaj kmalu določila za mentalno prizadetega. Jaz se s tem sicer nisem kaj dosti obremenjeval, ker sem pač enostavno želel na kakršenkoli način ozdraveti. Sem pa prekinil vse stike s parimi dotedanjimi prijatelji, ki mojih težav niso dojemali na pravi način in se mi posmehovali.
Zavestno pa sem se tudi izogibal negativnim ljudem - čustvenim vampirjem, ki so v svojem statusu bolnika iskali svoje osebne koristi, hkati pa neprestano govorili samo o svojih problemih, med tem pa, ko sem jez želel na svoje pozabiti. Zato sem zavesto negativce zamenjal z včasih tudi preveč multienergestkimi, brezskrbnimi in ambicoznimi sogovorniki, kateri pač niso poznali smiljenja samemu sebi.
Avtogenega treninga sem se lotil zelo zagreto in z veliko vere v uspeh. In res. Počasi, korak po korak sem dosegel nivo, ko sem lahko popolnoma kontroliral svoje dihanje, bitje srca, občutek telesne toplote in predvsem misli. S sebi prilagojenimi metodami sem se koncetriral na lepe trenutke iz moje preteklosti, jih uspešno sidral na konfliktna mesta iz moje preteklosti in sedanjosti s končnim ciljem svetle prihodnosti. In po osmih mesecih vstrajnega svakodnevnega dela na sebi spet ponovno postal JAZ, kot še trdnejša različica tistega od prej
Avtogeni trening sem nato negoval vsa nadaljna leta svojega dokaj burnega življenja in ga nazadnje nagradil tudi s hipnozo, avtohipnozo, NLP coachingom in bioterapijo, s čemer pa se mi je odprl še veliko širši izbor učinkovitih metod za pomoč sebi in drugim.
Najbolj pomebno pri vseh težavah, naj si bo zdravstvenih, finančnih, družinskih ali partnerskih je, vstrajanje pri iskanju rešitev. Obup in malodušje je naš največji sovražnik. Bolani naj se čim več družijo z zdravimi, malodušni z ambicoznimi, ljudje s finančnimi problemi z uspešnimi, .... Res je, pomebno je zavedanje, da nisi edini. Še veliko bolj pomembno pa je črpanje pozitivnih energij preko zrcalnih nevronov od pozitivnih, upešnih in zdravih ljudi.

Deli svoje izkušnje! 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...