Julian La Erosius

Staro odhaja, da naredi prostor za novo

21. september 2015    5065 ogledov

Današnji prispevek bom začel z izredno pomenljivim stavkom: Če bi bilo nekaj za tvoje najvišje dobro, potem sploh nikdar ne bi odšlo, ker bi bilo ŽE najboljše možno.

Sprememba se dogaja vedno, ko izbiramo dvig zavesti in drugačno, nam ustreznejše življenje. Seveda z dušne perspektive. Um se bo boril in poskušal ohraniti stare vzorce, nam dokazati, da brez njih ne bomo preživeli (vzorci se kažejo v ljudeh okoli nas, situacijah, čustvih, strahovih …). Dejstvo je, da bomo preživeli. Tako ali drugače. V resnici namreč nikdar ne umremo, zavest je večna, smo brezčasni. Le fizično telo zapustimo vsake toliko. 

A v dobi Nove Energije, Nove Zavesti z izbiro tudi fizično telo postane del božanske izkušnje – duša, um in fizično telo zasijejo kot eno. To imenujemo telo zavesti: svetlobno, kristalinsko telo. Je le naše, nima povezave z biologijo, ki izhaja iz karme, temveč je popolnoma unikatno, izraz modrosti, ki smo si jo nabrali skozi izkušanje fizične in nefizične realnosti.

Dobro, zgornji uvod je razložil še marsikaj več, kot sem si sploh predstavljal, a se je tako lepo spontano izlil na papir, da je trenutek zame zažarel v vsem svojem sijaju. Ideja za članek, ki ga pišem sedaj, se je pravzaprav porodila skozi metaforo, ki simpatično in nazorno oriše transformacijo in spremembe, ki se godijo v procesu duhovnega prebujenja, razsvetljenja. Predstavil jo bom zelo kmalu, opišem le še nekaj pred tem.

Eden izmed največjih zaviralcev prestopa  v višjo zavest in lahkotno, pretočno funkcioniranje je navezanost na ljudi, službe, status, denar, uspeh itd. Navezave v splošnem. Odvisnost od podobe, ki smo si jo zgradili in jo želimo ohranjati, ker je to tisto, kar nas na določeni ravni žene, nam daje smisel, in ves čas si ustvarjamo ravno toliko problemov, da ni dolgčas.

Ste se kdaj vprašali, kaj bi počeli, če si ne bi konstantno kreirali težav (od majhnih do velikih), skozi razreševanje katerih nato odkrivamo utrinke iluzornega zadovoljstva ter se počutimo okej, ker smo nekaj dosegli in razrešili? Prekinem takšen pogled kar takoj. Ker ne pelje nikamor, vsaj ne v smislu česa globljega. Je začaran krog, iz katerega ne bomo izstopili, vse dokler ne sprejmemo zavestne odločitve. Na tej točki imamo iger dovolj.

Torej, pusti staremu, da odide, ker odhaja z namenom, ne da te kaznuje, ampak zato, da lahko končno zares zažariš in si pokažeš, kdo v resnici SI. Nihče izmed nas ne potrebuje ničesar iz okolice, nobene energije, nobene navezave in odvisnosti – vse to so le zgodbice, ki nam jih pripoveduje um. Z dušne ravni je zadeva kristalno jasna. Si popolno bitje! Ki je skozi izkušanje občutkov nepopolnosti ponovno prišlo do zavedanja sebe: magičnega, prelepega bitja. Na dan prihaja božanska narava.

Sonce ne potrebuje drugega sonca, zato da bi lahko sijalo. Sije iz sebe, sije za sebe in sije za vse. Brez pričakovanj in pomoči, potreb. Samo JE, v vsej svoji sijočnosti, in ko se sreča z drugim soncem, lahko z njim z veseljem in odkrito podeli trenutek, z vso ljubeznijo in svetlobo, ki jo premore. Saj ne želi ničesar od drugega sonca, edino deliti svojo radost in zavest zavoljo praznovanja življenja! Obilica modrosti prebiva v zgornjih stavkih, zadnjem odstavku – če se tako odločite, ste vabljeni, da jih preberete večkrat in resnično začutite esenco in globino tega, kar sem pravkar napisal.

Kako pa iz svojega življenja spuščamo, kar smo prerasli? In skreiramo novo?

Vsekakor je možno to storiti na več načinov. Predstavljajmo si sobo, ki jo želimo preurediti, da bo odslikavala strast in ljubezen, novo podobo, s katero se vse bolj in bolj istovetimo. 

  1. Pohištvo, obleke in druge zadeve lahko sami znosimo po stopnicah, hitro ali počasi, ob tem običajno porabimo ogromno energije, vložimo veliko truda, napora in po številnih kletvicah in težkih vzdihih vendarle dokončamo svoje delo. To je pot večine in je možna izbira.
  2. Pohištvo, obleke in druge zadeve lahko dobesedno zmečemo skozi okno, ob tem okno seveda še razbijemo, naredimo večkrat blazen kaos ter s precej sile in ne ravno veliko elegance očistimo sobo starih stvari. Je zelo hiter način, a bržkone ni kaj preveč v ravnovesju. To je naslednja izbira.
  3. Obstaja pa še mojstrska, prefinjena in lahkotna pot. Pohištvo, obleke in preostale zadeve nam odnese in premakne selitveni servis. Brez truda za nas, brez jeze, sile, kaosa, vse se odvije v svoji eleganci in pretočnosti, mi pa z nasmehom vse skupaj opazujemo in se zavedamo, kako nam energije služijo v celoti. Soba se očisti, prečisti, smo sveži, v ravnovesju in še toliko bolj pripravljeni sprejemati in privabljati NOVO v svoje življenje. To je tretja izbira in meni vsekakor najljubša (iskreno rečeno, sem precej časa prebil ob izbirah v stilu številke 2 – ja, bila je divja vožnja!).

V vsakem primeru pridemo do razrešitve, saj ko izberemo, nam energije služijo in spremembe se začnejo dogajati. Vprašanje je le, kako želimo priti tja. V svobodo, v kreativnost, v nenavezanost. Slednja je pogoj, da strasti duše pravljično zaživijo. Drugače blokiramo pretok in ne spustimo novih priložnosti v svoj vsakdan.

Slej ko prej boš prišel do sebe, do tistega, kar po kotičkih sebe nenehno iščeš, bolj očitno ali manj, bolj glasno ali potiho, z velikim entuziazmom ali zgolj bežno. Na koncu ni pomembno. Prišel boš tja. Vsako bitje enkrat pride do zlitja s samim seboj. A da se to zgodi, morajo stare zgodbe in vloge oditi, prečistiti in transformirati se mora vse, kar ni v skladu z božansko, ljubečo naravo. In ta proces, kot sem pisal zadnjič v enem izmed člankov, je zagotovo velikokrat hudičevo naporen.

Imamo pa izbiro, kako bomo vstopili v razsvetljenje (in spremembe, ki jih ta proces prinaša). Z veliko sile, upora in truda? Nezainteresirano, neodločno in z distance? Ali bomo to storili iz polja ravnovesja, iz sočutja in ljubezni do sebe?

Zame je odgovor preprost, čeprav ni zmeraj bil. Ko preberemo zgornje vrstice, se zagotovo v večini nagibamo k tretjemu predlogu. Vsekakor, zakaj ne, najlepše je tako! Poudariti sem hotel zgolj to, da je potrebno veliko globokih vdihov in zaupanja sebi, da lahko delujemo in krmarimo iz ljubezni do sebe in objemamo spremembe sočutno. Lahko mi verjamete, da ko sebe zares pogledaš v oči, zagledaš marsikatero sranje, ki bi ga z veseljem odrinil stran. A tako ne gre. Sprejmi vse ali pa nisi sprejel ničesar!

'Selitveni servis' je zame osebno krasna izbira, saj s tem dopuščam tok v svoje življenje, dovolim energijam, da me podpirajo in mi služijo v najvišjem smislu. Vse se zgodi samo od sebe, jaz le opazujem, uživam v izkušnjah in svojih kreacijah ter z nasmehom zrem v svet! 

 Mojster, razsvetljeno bitje, dovoli, da se popolnoma vse odvija v svoji eleganci … Zveni super, vožnja je nora in zavest je iz dneva v dan večja! Boš garač, povprečnež ali kralj? Odločitev je tvoja!

Deli svoje izkušnje! 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...