Julian La Erosius

100-odstotno zaupanje vase

19. oktober 2015    1021 ogledov

Strah, upor, osamljenost, izgubljenost. Nobenih tal več pod nogami. Bolečina, tesnoba, tavanje, napor. Sonca že kar nekaj dni ni videti, vsaj ne zares. Pritisk, v sebi, v globini, kriza, smrt. Sedaj gre zares, zgodbice o duhovnosti so že zdavnaj zapustile mesto, kjer stojim. Veš, da je vse v najlepšem redu, pa čeprav si sredi kaosa. Obstaja le eno vprašanje: Si lahko 100-odstotno zaupaš?

Če si ne, bo bolelo, proces bo tisočkrat napornejši, svet precej iluzornejši, pesmi pa bodo zvenele nepredstavljivo otožneje. Trenutki, ki pokažejo in razkrijejo globoko, res vsako neravnovesje v nas samih, zagotovo pridejo. Brez dvoma. Saj si vendarle izbral razsvetljenje, odločitev, da po vsem tem času končno vstopiš v popolno zlitje s samim seboj, v resnično, iskreno ljubezen do sebe, ki ji ni para; za seboj potegne avanturo, potovanje v vse kotičke sebe. Od najradostnejših pa do najtemačnejših. In roko na srce, tema je na trenutke takšna, da ne vidiš niti milimetra pred seboj.

Zakaj bi sploh kdo izbral razsvetljenje, če prinese na plano tako veliko bolečine? 

Zelo dobro vprašanje. Z umske perspektive ni pametnega odgovora, kar pa še zdaleč ne pomeni, da odgovora na takšno vprašanje ni. Seveda JE. Izbral si iz duše, iz zavesti in prisotnosti Jaz sem. To so sanje duše, tvoje največje in najgloblje sanje, sanje, stare že eone, milijarde in milijone let. Neskončna strast živi za omenjeno izbiro, saj je bila pot domov nemalokrat izredno trnova in samotna. Od točke, ko nismo čutili niti lastnega obstoja, pa do z vsemi barvami naslikane Zemlje (in izkušenj na njej).

Ni večjih sanj, kot da se v celoti ljubiš, sprejmeš vse svoje dele in prevzameš kreatorstvo prav vsakega detajla, ki si ga doživel kadarkoli v prostranem univerzumu, fizičnem in nefizičnem. Da se zaveš svojega obstoja, svoje večne in brezpogojno ljubeče prisotnosti JAZ SEM ter zaplavaš v objem občutka, brez sodbe in razmišljanja. Brez analize in bojazni. Brez strahu in odpora. Sanje duše so onkraj tega, preostalo so zgolj 'človeške' lastnosti. So izbira, vendarle absolutno ne nujnost.

Iskal si dom. Iskal si ga z vsem srcem, spomin še zmeraj živi v tebi. Iskal si ga z vsemi sredstvi, iskal si prvotno enost, saj si se počutil zapuščenega, raztreščenega in osamljenega. Brez objema Spirita, kralja in kraljice, ki krasita obstoj vsakega dušnega bitja. Bila sta ti zavetišče in zatočišče, najboljša prijatelja, največja resnica in vodstvo. In potem ju nekega dne kar ni bilo več? Ja, tako nekako. Izginila sta iz tvojega dojemanja, v svojem svetu ju nisi več videl in čutil. Kako misliš, da si se počutil? Grozno, užaljeno, prestrašeno, za umreti? Dragi prijatelj in prijateljica, bila je bolečina, kakršno si je težko zamisliti, in bila je resnična. 

In zato si iskal pot nazaj, smer, ki bi te peljala nazaj v dom, kjer si bil kot dojenček, ki z nasmehom zre v svet. Iskal si z vso strastjo, odločnostjo in željo. Dal bi vse, da še za trenutek ugledaš varen pristan kralja in kraljice, Spirita, prvotne enosti. Da se lahko brezskrbno igraš, kot si to počel poprej, da lahko lahkotno pohajkuješ po kraljestvu, z vednostjo v sebi, da se boš vedno vrnil nazaj, v ljubeč objema Spirita. Brez bojazni, da se to ne bi zgodilo. In potem pride dan, ko si vse izgubil? Ja, bilo je boleče in še danes iščemo dom – želja, ki izhaja iz opisovane rane na začetku vse kreacije.

Iz tega se je kasneje razvila potreba po energijski kraji, zlorabah, izkoriščanju, navezanosti. Vse iz hrepenenja po tem, da znova odkrijemo svoj dom. Le kje je, si se spraševal, zakaj me je zapustil, me mar ne ljubi več, sem storil kaj narobe in sem bil zato zapuščen? To in še veliko več je vrelo v tebi. Solza mi je spolzela po obrazu sedajle, ko sem zapisoval zgornje vrstice, saj sem začutil, kakšna bolečina in osamljenost sta v ozadju tega.  

Koliko očitkov, krivde, agresije, tesnobe je prišlo na dan iz omenjene prvotne razjede. Neopisljivo je, lahko se le bežno dotaknem, sicer pa samo in zgolj začutim. Vse, kar je sledilo v nadaljnjem obstoju in kreaciji, je bilo zgrajeno na podlagi tega, da znova odkrijemo svoj dom (in še danes je, čeprav smo že davno pozabili). Lažje je razumeti celotno zgodbo življenja in Zemlje, ko se zavedamo izražene resnice.

A prvotne enosti ni več. Ne obstaja, nikjer in vsekakor ne na način, kot smo jo poznali. Lahko preiščeš vse prostrano vesolje, fizično in nefizično, pa je ne boš odkril. Ker je tam ni. Lahko obrneš vsak list in obiščeš vsak kotiček univerzuma, in to si tudi storil, pa je ne boš našel. Povejmo iskreno, tako kot pač je. Enosti NI.

Še danes lahko vidite, koliko 'duhovnih' organizacij in društev temelji na predpostavki, da smo vsi eno in se vračamo v prvotno Enost. Tudi takšno delovanje izhaja iz še zmeraj živečega iskanja DOMA. 

Kmalu bom prikazal, da je izstop iz objema prvotne enosti absolutno služil svojemu namenu in je predstavljal v ozadju izbiro, ki prinaša zmožnost, potencial popolnega spoznanja samega sebe, razsvetljenja, suverenosti.

Spirit nas v resnici nikoli ni zapustil, ves čas je bil ob nas in opazoval naše potovanje z vso ljubeznijo in sočutjem. Ljubil nas je, ljubi nas in ljubil nas bo. Ne glede na to, kaj smo storili, kaj počnemo in kako bomo delovali. Ljubi nas brezpogojno, vse je namreč le izkušnja, ki je na Zemlji še posebej velikokrat videti izjemno naporna in boleča, a kakorkoli, z dušne perspektive je vse le raziskovanje, avantura, izkušanje.

Nič ni slabo in nič ni dobro. Je pot v resnično odkritje samega sebe, je pot v suverenost, je pot v zavedanje, da si brezpogojen in zavesten kreator popolnoma vsega.

Imaš vse zmožnosti in lastnosti, ki jih ima Spirit

Z resnično ljubeznijo in neskončnim sočutjem ti jih je podaril. Čarobnost, izbiro, zmožnost kreiranja in ustvarjanja. Česarkoli si poželiš, karkoli izbereš. Ti si Spirit in si izraz Spirita. Lahko si vse in nisi nič. A nekaj bo večno držalo: OBSTAJAŠ in ne moreš neobstajati. Ultimativna resnica univerzuma in življenja. Iz te predpostavke sledijo vse preostale 'resnice'.

Zatorej stopimo še korak naprej. Enost, ki si jo iskal na veke vekov, je dosegljiva. Ni več ista, kot je bila prej, tiste ni in prav je tako. Vse je v najlepšem redu. Enost, po kateri hrepeniš že tako dolgo, pride do tebe sama od sebe, ne greš ti k njej. Enosti živi in kraljuje v tebi. Ta enost si TI! In le sam jo lahko izkusiš, ne skozi drugega, ne skozi zunanje pojave, ne skozi energijsko krajo in slepo iskanje. Ne, dragi prijatelj in prijateljica, na takšen način ne gre.

V popolni ljubezni do sebe, v integraciji vseh svojih aspektov (kreacij), v trenutku realizacije razsvetljenja postaneš ti 'prvotna' Enost in še veliko, veliko več. TI si svoj dom, ti si suvereno bitje in tako darilo ti je Spirit sočutno dal, ko si odšel iz začetne enosti.

Le skozi izkušanje in raziskovanje si lahko odkril samega sebe. Sedaj je jasno, da je bilo vedno vse, kar se je zgodilo, veličastno darilo, in ne kazen, kar nam naša vloga žrtve ves čas skuša dopovedati. Le tako, da sam spoznaš svojo neskončno zmožnost kreacije, suverenost in se zaveš, da za svoj obstoj ne potrebuješ nikogar in ničesar drugega, vstopiš v polje lastne Enosti. Imenujemo jo lahko razsvetljenje, celostna spojitev s samim seboj, brezpogojna ljubezen do sebe in vsega, kar je. Izraz ni bistven. S tem spoznanjem se konča dolgoletno iskanje odgovora na vprašanje: KDO SEM JAZ? JAZ SEM, KI SEM. TI SI, KI SI. OBSTAJAŠ, in to je vse. Lahko si karkoli in kjerkoli, kar si izbereš. 

Nisi žrtev in nikdar se nisi zares izgubil, le delovalo je tako

Ljubezen Spirita, tvojega bistva, je bila vedno na voljo. In še danes je. V vsakem trenutku, v katerikoli situaciji, ne glede na to, kaj si bil, kaj si storil in kje si sedaj. V vsakem trenutku si LJUBLJEN in OBOŽEVAN. Si prelepo, magično in božansko bitje, ki si je privoščilo izkušnjo popolnega nasprotja tega. Izkušnjo 'majhnosti, osamljenosti, izgubljenosti'. 

Sedaj je lahko konec, če tako izbereš. Nič več se ni za naučiti, odkriti; ni lekcij in ni kazni, karme. Sedaj si TI, s svojo strastjo, sanjami in izbirami – z namenom, da resnično zaživiš in se potopiš v najslajši bazen ljubečega, radostnega in svobodnega kreiranja.

S takšnim zavedanjem je jasno. Vsaka malenkost ti je od nekdaj služila na vsakem koraku. Nikdar nisi bil žrtev, ampak večni kreator. Ter vsaka malenkost ti prav tako služi sedaj. Vse, kar se zgodi, pelje nazaj v tvoje pravo bistvo, v prisotnost JAZ SEM, v magično dušo. 

Zato si lahko zaupaš, v celoti, brez dvoma in strahu, da bi se zgodilo nekaj, česar nisi izbral. Izbiraš nenehno, morda se le ne zavedaš. Ko si zaupaš in sprejemaš situacije, ker veš, da ti služijo v najvišjem smislu, se vsi 'problemi' in neravnovesja uravnovešajo sami od sebe. Brez truda in sile. Le dopustiti in dovoliti je potrebno...

100-odstotno zaupanje vase, ko si v prepadu in ko si na vrhu gore. Ko je dan tako svetel, da komaj gledaš, in ko je noč tako temna, da nič ne vidiš. Duša ve, duša zna, duša ustvarja – večno in povsod.

100-odstotno zaupanje vase – kdor je zmožen tega, bo slej ko prej ugledal veličastnega boga, Spirita pred svojimi očmi … In veš kaj, dragi prijatelj, ta SPIRIT, BOG si TI!! Nihče drug. Le 100-odstotno si zaupaj, vse se dogaja za tvoje najvišje dobro. Dom prihaja, je že tu …

Komentarji (0)

  Bodi prvi in podaj svoj komentar! S svojim komentarjem dobiš tudi 3 žarke!

Facebook komentarji

Nalagam...