Ali živim ali životarim – odgovornost in odločitev je vedno samo moja
IDA ROŽMAN

Ali živim ali životarim – odgovornost in odločitev je vedno samo moja

piše: IDA ROŽMAN
28. januar 2018    895 ogledov

Ja, še kako drži. Ali živim ali životarim – odgovornost in odločitev je vedno samo moja. Do tega, da to spoznamo, pa je včasih dolga pot. Na tej poti so različne preizkušnje, testi, ali jih bomo zdržali. Ko se rodimo, s seboj prinesemo svoje primarne energije, ki pa se lahko skozi pot odraščanja zabrišejo, prekrijejo. Živimo prilagojeno življenje, da lahko preživimo.

Vzorce otroštva, različne tipe osebnosti, ki so se nam oblikovali skozi pot odraščanja, velikokrat ponesemo s seboj v odraslo življenje. Če se teh modelov, vzorcev otroštva za preživetje ne znamo zavedati in jih ozavestiti, prerasti in opustiti, se nam začne dogajati, da ostaja neki del nas na razvojni stopnji odraščajočega otroka. Nimamo dovolj energije, da bi ugotovili, da lahko živimo na način, kot se odločamo sami. In tako nas v življenju vodijo drugi ali pa sami ostajamo v določenih vlogah 'nemogoči' do sebe ali drugih in imajo močan vpliv na naše celotno življenje in kakršnekoli vrste medosebnih odnosov.

Mladi in življenje

Danes sem prebrala čudovito objavo mlade gimnazijke, ki je s svojega zornega kota podala oceno o našem šolskem sistemu, o nesmiselnosti določenih vsebin, ki se jih je treba učiti na pamet. Okusila je študij v tujini, kjer je metodologija učenja  drugačna. Vesela sem za to prebujeno gimnazijko, ki se pri svojih 17 letih zaveda dejstva, kako pomembno je, da v fazi odraščanja dopuščamo možnost ustvarjalnega in kreativnega razmišljanja. Ob takšnih pristopih znamo biti kritični, se učimo sprejemanja odgovornosti in odločitev, krepimo pa tudi lastno dobro samopodobo, ki je danes velik problem v naši družbi. Kot odrasli velikokrat po krivem kritiziramo mlade in njihovo neodločnost, pa je žal dostikrat celoten izobraževalni proces tako naravnan, da mladostnik ne more oblikovati lastne identitete.

Moč misli – glavni sokreator mojega življenja

Narejenih je bilo veliko različnih študij, kako misli vplivajo na našo podzavest, na soustvarjanje našega življenja. In tako se lahko nehote ujamemo v gordijski vozel, ko imamo v sebi določene vzorce, prepričanja, ki niso del naše identitete, ko pa se temu pridružijo še zunanji dejavniki, se znajdemo v različnih življenjskih situacijah popolnoma nemočni in dovolimo vetru, da nas vodi in usmerja, s kakršno močjo pač piha. Določa nam tudi smer.

Ko zbolim, ko sem na razpotju življenja – to je znamenje, da mi je ponujena priložnost osebne rasti

V otroškem padcu začutim globoko preprosto sporočilo. Ko otrok pade, se potrudi in vstane. Če ne more sam, mu nekdo priskoči na pomoč. Sprašujem vas, ko berete moje razmišljanje, mar se nam ne dogaja nekaj podobnega, ko se znajdemo na točki preloma v življenju, ko zbolimo, ko nam zdravnik pove diagnozo, ko se nam pripeti nezgoda, ko izgubimo zaposlitev? Smo v fazi padca in od nas ali pomoči je odvisno, ali bomo vstali in šli naprej. Moje razpotje, moja bolezen, moja brezposelnost so smerokazi, da najdem sebe, da se vzljubim, da se ljubim, spoštujem in cenim, da z brezpogojno ljubeznijo odkrivam skozi izkušnje poti za svoje življenjsko poslanstvo, zaradi česar sem zdaj na tem prečudovitem planetu Zemlja.

Kaj moram storiti, da živim?

Prisluhnem sebi, svojemu srcu, svoji duši, kaj mi želi povedati. Postavim ji določena vprašanja, prosim za znamenja. Na sprehodu, v naravi ... odgovor in smerokazi bodo prišli spontano. Odpreti moram svoje srce. V srcu ni prostora za zamere, obtoževanja, sodbe – je čisto in samo ljubi.

Kaj pa okolica, druge osebe?

Na določeni ravni smo vsi povezani med seboj. Ko se zavem te povezave, veliko balasta odpade. Lahko vam zaupam iz lastne izkušnje, ko sem se spontano vključila v čudovito skupino, kjer prakticiramo zakon privlačnosti v praksi. Kaj to pomeni? Kot skupina, kot ena skupna zavest se zavedamo, da smo eno, da spoštujemo, da brezpogojno ljubimo, da smo drug drugemu v duhovno oporo, da se skupaj skozi potovanje medosebnih odnosov učimo brezpogojnega dajanja in sprejemanja, se skupaj učimo hvaležnosti življenja. Niso pomembna leta, spol, poklic – pomembno je čisto srce.

Kaj pa obilje?

Beseda obilje vsakemu lahko pomeni drugačno vrednostno lestvico. Veliko ljudi ob besedi obilje vidi veliko denarja, veliko hišo, najsodobnejši avtomobil, morda vikend na morju ... Obilje je veliko več kot samo v obliki denarja. Meni obilje pomeni, da živim, da sem zdrava, da imam streho nad glavo, da imamo zdravo okolje, pitno vodo, da imam dovolj denarja za spodobno življenje, da dajem in sprejemam z brezpogojno ljubeznijo, da imam čudovite izjemne ljudi okrog sebe, da lahko diham čist zrak ... Kaj pa obilje pomeni vam za vaše življenje?

Brezpogojno sprejemanje in dajanje

Ste bili kdaj v vlogi, ko ste nekaj sprejeli, pa je bil ob tem sprejetem poklonu prisoten občutek dolžnosti, da bo treba drugič v drugi obliki to vrniti? Ste kdaj dajali brez pogojev in ničesar pričakovali v zameno? Porajajo se nam različna občutja. Ko nekdo veliko let daje, potem pa pride trenutek, ko ne more več dajati in je potrebno, da začne sprejemati – verjemite mi, to ni lahka izkušnja. Porajajo se občutki manjvrednosti, nemoči, lastne nesposobnosti. Če so ta občutja negativna, je prav, da jih ozavestimo, predelamo in prevrednotimo, da nam ne zaustavijo pretočnosti življenja ... Tako občutja sprejemanja kot dajanja.

Za konec mojega prostega razmišljanja, ki ga delim  z vami, vam iz srca želim, da ste pozorni na znamenja v življenju, ki vas bodo pravilno usmerjala po vaši poti življenja.

Hvaležna sem Kreatorju za vsako vaše življenje kot tudi svoje in vam pošiljam neskončno brezpogojne ljubezni, da najdete pravo pot in živite svojo začrtano vlogo tega življenja.

 
Nalagam...
PRIJAVI  

Komentarji

  Podaj svoj komentar in prejmi na svoj račun 3 žarke (velja le za tvoj prvi komentar)!
IDA
  komentiral 1 teden nazaj
Spoštovana Gabrijela, hvala najlepša za vaš komentar. Verjamem, da boste našli pravo pot osebne rasti. Zaupam v vaše notranje moči.

Gabrijela
  komentiral 1 teden nazaj
Prisrčna hvala za poduk, učenje in napotek za moj razmislek iz srca, za razumevanje moje bolečine, za pokazano pot osebne rasti.

Hvala, hvala, hvala.

Facebook komentarji