Opazuj drevo.
Predstavljaj si, kako globoko segajo njegove korenine, kako močno in mogočno je njegovo deblo, kako veselo razrašča svoje veje in poganja popke. Kako vsako pomlad ozeleni, zacveti in rodi plodove. Pomisli, kako ti v poletnem soncu nudi senco. Razveseli se jesenskih barv, ko se veter igra z listjem. Poglej, kako lahkotno in s kakšno milino drevo odvrže vse, kar je obrodilo in se pripravi na počitek. Drevo si dovoli počivati, zaupa, da bo po mrazu, po temi, znova posijalo sonce, da bo znova dovolj toplo zanj. Globoko v sebi ve, da bo pomladi zopet lahko rodilo življenje.
Postani drevo.
Potopi se v svoje globine, dovoli jim, da kot korenine poženejo iz tvojih stopal in se zasidrajo v Zemljo. Občuti, kako rastejo in se raztezajo v globino, v širino pod teboj. Glej, kako se dotikajo samega centra Sveta, ognja Matere Zemlje. Dovoli si prejeti njen pozdrav, dovoli si sprejeti njeno podporo, ljubezen. Predstavljaj si, kako te ljubezen naše Matere objema, sega po tebi in te obdaja v popek. Znotraj tega popka si varna, prizemljena, povezana z elementom zemlje in seboj. Znotraj tega popka lahko zadihaš v svoje globine, jih povabiš naprej, se jim odpreš in popolnoma predaš. Znotraj varnosti objema Matere Zemlje si lahko preprosto TI.
Zato si preprosto dovoli sprejeti in biti.
Objem, Barbika
inspiracije