Julian La Erosius

Dovoli si biti človek z vsemi svojimi 'napakami'

8. junij 2017    3683 ogledov

Človek ne zmore in ne zna razrešiti problema. Ni bil ustvarjen za to, da bi lahkotno razreševal situacije. Enostavno ne more.

Velika razlika je med trudom in dovoljevanjem, dopuščanjem

Med občutkom, ko se je treba za vse truditi, in občutkom, ko dopustiš, da ti življenje služi in te obdaruje. Zasluži si vsak vse, brez dvoma. Le redki so sposobni vstopiti v energijo, ki ji lahko rečemo umetnost dopuščanja. A le na slednji način je eksistenca lahko pravljična. Le tako in nič drugače.

Upor močno zavira pretok obilja skozi življenje

Izrednega pomena je zavedanje, da upor oziroma rezistenca močno zavira pretok energije in obilja skozi življenje. Posameznik si lahko še tako želi drugačnega stanja zavesti, kar posledično oznanja tudi spremembo odnosov v prijateljstvu in partnerstvu, spremembo izraza oz. ustvarjalnosti, spremembo obilja in pritoka denarja, spremembo odnosa do lastnega telesa, videza in zavedanja sebe itd., ampak če ni pripravljen dopustiti energijam, da vstopijo v vsakdan na nov način, in se z vsem, kar ima, oklepa starega (se trudi), potem se spremembe ne bodo zgodile (ali pa v zelo omejenem smislu).

Ni esenca spiritualnosti v tem, da bi se človek moral spremeniti, ampak ...

Ni esenca spiritualnosti v tem, da bi se človek moral spremeniti in iskati rešitve skozi um. Predvsem ne pod pretvezo, da naj bi to bila duša. Ne, sploh ne.

Človek si mora dovoliti sebe le sprejeti, objeti izkušnje z vsem, kar so bile in so, ter s tem dopustiti Duši/Jaz sem prisotnosti, da uredi situacije in 'probleme' z druge, 'zavestne' perspektive. Vse, kar človeku predstavlja trud in preglavice, npr. kako bo jutri preživel in zaslužil, kje bo danes jedel, s katero osebo se bo poročil, kje si bo našel malce seksa in kako bo izgledal najlepše in najbolj privlačno in tako naprej v neskončnost, je za dušo mala malica. Le ko si njej (oziroma sebi, saj si v resnici duša, zavest) sposoben brezpogojno zaupati in se prepustiti, brez poseganja v kreiranje realnosti z umom in njegovimi iluzijami, duša skreira vse z lahkoto.

Se sliši enostavno, kajne? Seveda, saj tudi je. Z zavestne perspektive. No, v praksi je situacija nekoliko drugačna. Veliko bolj naporna, če smo iskreni. Saj nas vsi strahovi in stare energije/ vzorci vlečejo nazaj v umsko delovanje in skušamo si skreirati svoj vsakdan in vse, kar 'mislimo', da je nujno za obstoj, po najzahtevnejši poti. Z obilico truda in sile. Ali si začutil odpor v ozadju odlomka?

Jaz sem ga. V vsem svojem sijaju, če šaljivo zapišem. Koliko sijaja res odpor oz. rezistenca ima, je seveda drugo vprašanje. Pa se sprehodimo naprej.

Kako doživeti obilje, ki ni več le beseda, ampak je postalo stanje zavesti?

Kako sedaj dovoliti in dopustiti duši, esenci nas samih, da nas neskončno in neomejeno podpre pri vseh kreacijah?

Kako izstopiti iz vloge malega, izčrpanega človeka (od vseh bojev in razmišljanja) in vstopiti v 'božansko' eksistenco, kjer je voda lahko zlato ali obratno in diamanti sijejo skozi sončne žarke?

Takrat obilje ni več le beseda, saj je postalo stanje zavesti. In izstopiti iz njega ni treba nikoli več. Le če tako izbereš, saj je vsaka iluzija, seveda je pomanjkanje tudi iluzija, samo in le naša izbira. Zato je ni treba več tolerirati v svojem ustvarjanju in bivanju. Lahko rečeš konec in dovoliš, da se novo pojavi samo od sebe. Saj se bo zagotovo. 

Brez starih scenarijev, načrtov in planiranja

Tole bo ustavilo zgoraj omenjeni tok. Saj je zgrajeno na mentalu (umu), mental pa ne zna in ne zmore delovati na lahkoten, brezsilen in sproščen način. Ni zgrajen v opisovanem smislu, zato ga lahko osvobodimo in dopustimo Zavesti, da preuredi eksistenco. Spremembe bodo. Starega 'sranja' duša ne bo gledala, saj si izbral, da si onkraj.

Ali si pripravljen/-a dovoliti duši prenovo in kreiranje brez omejitev?

Znova in znova zapišem. Zdaj je odvisno od človeškega dela, ali je pripravljen dovoliti duši prenovo in kreiranje brez omejitev, saj vse ostalo ne bi delovalo. Skušal boš stopiti nazaj, saj je na trenutke razsvetljenje videti strašljivo.

Um te bo skušal zavarovati in sklepati iz preteklih izkušenj, ko si bil ranjen in v bolečini, da se bo isti scenarij ponovil. Zato te bo resnično skušal obvarovati, saj drugega ne zna, iz ljubezni, saj ti služi, ne iz privoščljivosti ali kazni, sploh ne. Ravno obratno. Služi, le služi, kot najbolje zna.

Globok vdih, le korak naprej.

Začuti sebe z vsem, kar si, brez sodbe, odpora, sile

Le dovoli si začutiti vse, vse emocije, vse misli, vse rane in bolečine, vse lepote, ki si jih izkusil, vse, prav VSE. Vrni se v kraljestvo občutkov in brez sodbe opazuj. S tem greš onkraj. Z dotikom sebe, z božanjem sebe, vsakič ko na dan privre salva umskega natolcevanja in se energija truda bohoti na vse pretege. Le spustiš in se objameš, dotakneš, božaš. Le dihaš, nežno in občutno, globoko, ampak ne na silo.

Ljubiš se z vsakim vdihom, sprejemaš novo in z izdihom spuščaš odvečno/staro. Zavestno dihanje in dotik sebe, lahko nekaj minut, sekund ali dlje, ustvarjajo čudeže v vsem svojem sijaju!

Onkraj mentala, onkraj iluzornih zgodb, onkraj stare vloge. Le dovoli in dopusti – tu leži skrivnost!

Živeti s ciljem uspeha in imeti plan v 'normalnem' vsakdanu, kjer veš, da te čaka služba zjutraj, bolj kot ne isti odnosi iz dneva v dan, otroci, družina, plača na isti datum v mesecu, malce 'sprostitve' vsak petek in soboto in repeticija iz tedna v teden, zveni zavestnemu bitju nadvse omejeno. Kjer smo sedaj, tako ne gre naprej. Seveda to ne pomeni, da vseh zgoraj naštetih lastnosti okoli sebe nisi zmožen imeti. Absolutno jih lahko imaš. Vendarle izbiraš in dopuščaš, v kakšni smeri se bo tvoje življenje odvijalo, da se vse zgoraj omenjeno postavi v najlepši trenutek in na način, v katerem neskončno uživaš in se veseliš.

Zagotovo imaš izbiro, kako bo izgledal tvoj dan in kaj si sploh želiš imeti v življenju

Če ne želiš imeti partnerja, je vse v najlepšem redu, ne potrebuješ ga, nič ni narobe s tem. Esencialen odnos je tisti, ki ga imaš s samim seboj, in ne pozabimo, da si sam sebi daleč največja ljubezen. Iz tega sledijo vsi ostali odnosi. Če ti ni do službe, redne ali občasne, se ti ni treba truditi zanjo.

Ni ti treba početi ničesar, kar ti ne prinaša resničnega veselja in izpolnjenosti. In tako naprej z vsemi ostalimi področji.

Bo 'lahko' kar naenkrat?

Verjetno ne, zaradi vsega starega in avtopilota, skozi katerega smo bili vzgojeni. In ne samo skozi eno inkarnacijo, mnogo več od tega. A to ni razlog, da ne bi vstopil v svojo neomejeno esenco, božansko JAZ SEM prisotnost. Seveda lahko, če izbiraš razsvetljeno eksistenco.

Težko bo toliko, kolikor se boš upiral

Oziroma kolikor se bo človeški del upiral. Lahko je enostavno in lahko, ko si dovoliš in dopustiš. Nato se bo vse razrešilo samo od sebe.

Sprejemaj vse, sebe najprej

Zvrhana mera predanosti spremembi in procesu, ki se dogaja, je ključna. Saj se bodo pojavili vsi stari, ranjeni in neintegrirani aspekti ter te iz sočutja do tebe, ker si skreiral le-te v preteklosti, skušali potegniti nazaj. Sedaj je na tebi, da sprostiš energije, ki ne služijo NOVEMU jazu, z vsem zaupanjem.

Z vedenjem, da je vse, resnično vse, kar se ti zgodi (s samim seboj in drugimi ljudi), na mestu, da ti pomaga doseči spremembo, ki si jo izbral. Vse ti služi v 'najvišje dobro', za vstop v razsvetljeno stanje.

Si lahko zaupaš z vsem srcem, si iskren do sebe in imaš neskončno sočutje do vsega, kar si (ali si mislil, da si)?

Ko je odgovor DA, je pred tabo mnogo 'lepša' pot, saj človeški del dovoljuje duši, da skeira vse v lahkotnem, radostnem in božanskem stilu.

Človek lahko le opazuje, kako darila, sanje in strasti živijo svojo pravljico. Človek in duša plešeta ples, ki sta ga sanjala že pred mnogo leti. Ljubimca v objemu trenutka, z brezpogojnim zaupanjem in sočutjem do drugega.

Lepota eksistence se zgodi, ko dovoliš, da se pojavi samo od sebe, na najbolj čarobne, čudežne in nepričakovane načine. Ni variante, da se razsvetliš, dokler si v umu. Lahko greš edino onkraj, v svojo prisotnost JAZ SEM, ki je pravi kreator.

Ne obsojaj svojega človeka, saj je popoln z vsem, kar je, prav takšen, kot je, vse je bila le izkušnja. Sedaj gremo onkraj. Dovoli Duši, da opravi in stori svoje – človek naj se le umakne s poti in ne ovira procesa!

'Umetnost dopuščanja' je najlepši in najzahtevnejši art, ki se ga boš kadarkoli priučil in navadil

A ko si enkrat tam, je življenje popolnoma drugačno. Božanski umetnik ostaneš za vedno in le pustiš kreacijo iz vse ljubezni do sebe, strasti in veselja. Zveni neopisljivo? Seveda, ker tudi je.

'Dopusti človeku biti človek, z vsemi svojimi napakami'. To je sprejemanje, to je zaupanje, to je ljubezen in sočutje do sebe.

Duša ima sedaj svobodno pot, da skreira pravljico razsvetljenega življenja!

Z ljubeznijo!

Deli svoje izkušnje! 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...