Julian La Erosius

Ko siješ s svojo lučjo, se veliko ljudi ob tebi počuti nelagodno

26. december 2016    19863 ogledov

Ljudje odhajajo, novi prihajajo, stari se vračajo, nekateri sploh ne. Ni pomembno. Vsi so na tvoji poti z enim in edinim razlogom. Da ti služijo. V najlepšem pomenu besede. So odsev tega, kar izbiraš zase, oziroma na trenutke, recimo raje pogosto,  kar v resnici nisi. Skozi čustveno manipulacijo, izsiljevanje, navezanost so zgrajeni skoraj vsi odnosi sveta. Le svobodna bitja lahko delujejo iz polja sprejemanja in le-to je izraz razsvetljenje ljubezni. Temu sploh lahko rečemo Ljubezen.

Ko si 'velik', se imaš rad, si zaupaš in se sprejemaš, absolutno oddajaš popolnoma drugačno energijsko sliko, kot si jo oddajal v preteklosti. Posledično in vsekakor logično se spremenijo odnosi okrog tebe in zamenjava večine ljudi, ki so prej zapolnjevali tvoje bivanje, je nedvomno razumljiva posledica.

V praksi doseči stanje, kjer brez pretiranega upora in odpora spuščaš ljudi od sebe, saj v sebi čutiš, da ne vibrirajo več na isti frekvenci, je zagotovo pravi izziv. Vse prej kot lahko je, že na tako ali tako 'osamljeni' poti razsvetljenja, gledati prijatelje in znance, kako te zapuščajo, pa čeprav je bila na zavestni ravni to tvoja lastna izbira. Zmeraj je in zmeraj bo. Odločitev je bila seveda tudi njihova, a nihče, ki ni v tvojem vsakdanu prisoten z iskrenim veseljem in brez truda, v resnici nima kaj dolgo in veliko za početi v tvoji družbi. Oba sta izbrala, da dotično druženje ni v najvišjem interesu obeh.

Lahko si še tako odprt in sprejemajoč, ljubeč in moder, topel in srčen. Ne bo pomagalo skoraj nič. Ravno obratno. Ni vrag, da bodo tvoja luč, vse razsvetljene lastnosti, ki jih sedaj poseduješ, drugim postale breme. In se bodo umaknili. Zaradi sebe, ne zaradi tebe. Zavedaj se zadnje misli, dragi človek. Vse, kar kdorkoli kdaj stori, je zaradi njega samega, ne zaradi drugih. Navkljub temu, da je na prvi pogled morda videti tako. Zatorej brez krivde, zamere, slabe vesti in očitkov. Takrat sprejemaš, takrat si v toku.

Zakaj pa se zgodi, da spuščamo osebe iz življenja in marsikateri odhajajo?

Enostavno je v svoji osnovi. Vsak izmed nas je Sonce. Neskončna luč žari prav v vsakem. Čeprav je večina niti slučajno ne vidi. A svet se prebuja. In tisti, ki smo vstopili v razsvetljeno, novo zavest, smo hudičevo prebujeni in zbujeni. Še precej več kot to.

Ko se torej srečamo in družimo z drugo osebo, s svojim soncem spomnimo le-njo na njeno sonce. Vse lepo in prav, kdo si pa ne želi tega? No, če se pošalim, kdo si pa želi tega? A resnica je naslednja, nadvse pogost primer iz prakse in delim iz lastne izkušnje. Ko drugi začutijo sonce v sebi, zagledajo nedvomno svojo senco. A, tukaj se pa začne bolj zares. Senca namreč predstavlja, z moje strani že dostikrat omenjano, 'temačno' stran – vse rane, bolečine, potlačitve, emocije, blokade. Si pripravljen sprejeti vse zapisano na sebi? Ja, sedaj ugledamo situacijo malo drugače.

Bodimo iskreni. Izrazita večina ljudi v današnjem stanju Zavesti brez nadaljnjega ni sposobna izvesti česa takega. Zato se umaknejo. Začutiti in zreti v sonce je navdihujoče in simpatično, a da lahko sonce SI za več kot le bežen moment, je treba sprejeti vse dele sebe in ti so tisti, ki jih avtomatsko odrivamo stran. V drugih vzbujamo, kot razsvetljena bitja, najrazličnejše občutke in 'emocije', kajti ob stalnem stiku ali pa enkratnem se pretaka energija. In ne glede na to, če govorimo o spiritualnosti, preobrazbi, prebujenju ali srkamo čaj ter klepetamo o odličnem filmu, se sprememba dogaja. Duša čuti, duša ve, človek se spominja. Odpirajo se kotički, ki so bili prej varno skriti. Demoni, strahovi, nerazložljivi občutki potencialno priletijo na plano.

Nelagodno počutje drugih ob nas nima resnično nič opraviti z nami

Izpostavljam tole izjavo. Saj sami izbirajo, kaj si želijo, in mi sami se odločamo, koga želimo imeti ob sebi. Nikdar nisem ovinkaril in definitivno ne bom začel sedaj. Za družbo razsvetljenega bitja moraš biti 'velik'. Le 'veliki' in ljubeči se lahko pogosto zabavajo v družbi Zavestnih kreatorjev. Osnova za deljenje takšnih večerov je ljubezen do sebe.

V stiku z 'visoko' zavestjo se začnejo dogajati spremembe

In pripravljenost, da jih izvedeš, je nekako nujna. Drugače bo razjedalo, vrtalo, ubijalo, saj si na globlji ravni izbral veličastno življenje. Ki izhaja iz duše, Prisotnosti JAZ SEM. Po drugi strani pa želiš še vedno delovati s področja ega in starih vzorcev? Ne gre. Enostavno ne gre. Klasična vedenjska posledica bitij, ki so bili v stiku z mojstri, je naslednja. Zaradi luči, s katero svetimo, in ljubezni do sebe, ki jo posedujemo, gremo marsikomu na živce. Človek zagleda svojo majhnost in omejenost. Pa nič zato. Skušamo z vsem sočutjem sprejeti in objeti dogodke. Izredno pogosto se zgodi, da v takšnih primerih ljudje v sebi obtožujejo in prezirajo razsvetljeno bitje (v najblažji obliki odrivajo stran), saj je to početje brez primere lažje kot soočiti se v celoti s samim seboj.

Ne obtožujemo nikogar, gre za golo razlago še kako frekventnega funkcioniranja v svetu, ki je marsikomu na začetku v nerazložljivo breme. Saj se mu zdi, da je z njim in njegovo lučjo kaj narobe. Seveda je prisoten še strah, da če zares izrazimo sebe, nas bodo vsi zapustili. Pa kaj potem?! Naj nas zapustijo in odidejo. Izbirajo sami, kaj jim ustreza, in omejena zavest nadvse težko dolgo zdrži ob visoki. Popolna resnica. Zatorej nima veze. Itak si ne želimo imeti ob sebi tistih, ki niso izraz najlepše ljubezni (ali pa vsaj približka), ki jo čutimo do sebe.

Večina sveta je še globoko v svojem dremežu

Globoko, globoko. Ujeti so v igre – človeka, naj bo tako, vse je v redu. V celotni kreaciji je vse popolno, vedno. Spremembe se bodo zgodile, ko izberete sebe in svojo Prisotnost, Luč. Pogumno, odprto, brez skrivalnic. Ali SI ali pa NISI. Je proces, a začne se z izbiro. Si dovoliš biti vse, kar SI, si dovoliš biti VELIK, ne glede na druge. Kasneje bodo dojeli, kako magičen in kraljevski SI v resnici. Ali pa morda ne. Koga briga, na svetu si zase in za svoj užitek.

Z nekom, ki ne želi biti ob tebi spontano, z ljubeznijo in iskrenostjo, je nesmiselno graditi karkoli; iz moje perspektive absolutno. Kdor te ljubi in čuti, bo prišel na najlepši možen način: srčno, ljubeče in nežno – kolikor je pač zmožen v danem trenutku.

Iz mojega življenja je v zadnjih letih odšlo 99 odstotkov ljudi, ki so me obdajali v preteklosti

Mi je žal? Niti malo. Zelo sem vesel, da sem okrog sebe sedaj zgradil krog oseb, s katerimi delim lepote življenja na povsem drugi ravni in odkrivam čarobnost bivanja na Zemlji iz nove perspektive. Ljudje še vedno odhajajo in prihajajo. Nekateri ostanejo, drugih ne srečam nikoli več. Nenavezanost je edini recept in odgovor, ki si ga lahko brezpogojno  ponudim ter doživeto modrost podelim z vami.

Ko sem namreč v svojem 'centru', brez potrebe po potrditvi drugih, po iskanju energije skozi okolico in brez iskanja družbe zaradi lastne neuravnovešenosti, se vse odvija neprimerljivo lažje in občutenjsko. V nasprotnem primeru so v igri emocije.

Obdaj se z ljudmi, ki so izraz najvišjega potenciala, s katerimi si 'doma' in si lahko na izrazito enostavnejši način vse, kar SI

Kdor želi oditi, naj odide. Ni povezano s tabo. Naj pa ne bo celoten prispevek izgovor za to, da se sam izgubljaš v energijskih igricah, iščeš varnost, potrditev, manipuliraš čustveno, izvajaš neuravnovešene geste in siliš druge v nekaj, česar sami nočejo oziroma trenutno niso zmožni; morda ne izbirajo. Vse na podlagi tega, da si 'bojda' razsvetljen.

Resničen Mojster, razsvetljeno bitje, sprejema vse ljudi in situacije take, kot so, z vsem sočutjem in razumevanjem. Najprej seveda s sprejemanjem sebe, nato prostrane okolice. Kar brez dvoma ne pomeni, da prenaša ob sebi neuravnovešenost in tolerira energijsko krajo. Gre le za to, da drugim pusti vso svobodo in zmožnost odločitve. Iskreno povem, dragi bralci, kot eden izmed pionirjev Nove Zavesti, Mojstrstva na Zemlji, da je takšno delovanje ničkolikokrat precejšen izziv, saj kljub svoji zavesti odpiramo in integriramo stare rane, bolečine, navezave, karmo iz preteklosti.

Naj bo zapisano res kristalno jasno. A le z enim vdihom se lahko kadarkoli vrnemo v svoje ravnovesje in spustimo, kar ni naše. Lastnost 'velikega' bitja ni, da problemov oz. izzivov nima. Absolutno so prisotni. 'Velik' si takrat, ko znaš energije, ki jih ne izbiraš, spustiti iz svojega življenja, kolikor se le da lahkotno, ljubeče in brez obsojanja. Z zaupanjem, da se vse godi za tvoje 'najvišje' dobro. Drugi ljudje so graciozna distrakcija in predstavljajo razsvetljenju nemalokrat strašne ovire. Le spustiti je treba vse skupaj.

Ja, sveta resnica, ki ne vsebuje niti kančka dvoma, je naslov tegale prispevka: »Ko siješ s svojo lučjo, se veliko ljudi ob tebi počuti nelagodno«. So se in se bodo. Pa ima to kaj opraviti s tabo? Ne. Popolnoma nič.

Ljubezen do sebe je najlepše darilo, ki si ga lahko kadarkoli podariš. Tvoja luč bo božanska, tvoja luč bo oslepila, a tvoja luč bo novo pesem rodila. Najprej zate, nato za vse druge, ki izberejo.

Sij, drago prelepo božansko bitje, sij!  V vsem svojem sijaju, pa tudi če vsi odidejo! Edino bitje, ki bo vedno s teboj, si ti SAM. Sprva zveni strašljivo, a ko dojameš, je ljubeče, svobodno in večno.

Le če boš ljubil sebe, boš lahko ljubil druge …

Srčen objem, Jaz sem, ki sem.

Deli svoje izkušnje! 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...