Julian La Erosius

Ali sem sploh vreden ljubezni?

30. junij 2019    335 ogledov

Odgovor na zgornje vprašanje zveni na prvi pogled povsem enostavno, jasno in preprosto. Vsak bi najraje seveda odgovoril z besedami 'Seveda, Brez dvoma, Zagotovo', a v praksi je situacija za večino precej drugačna in malce manj rožnata. Sam sem se soočil po vsem, kar sem v svojem poteku razsvetljenja že dojel in integriral, z izredno subtilnim aspektom sebe, ki v resnici nima nič opraviti z mano kot svobodnim bitjem, a je ves čas deloval in obstajal nekje, v ospredju, v ozadju, vsepovsod. Je del mene, a ni jaz. Sedaj je prispel trenutek za njegovo integracijo.

Je mogoče, da je aspekt tebe, ki ljubezni ne sprejema? Zakaj?

Ta aspekt absolutno ni sprejemal ljubezni od ostalih in v prvi točki seveda od sebe, od svojega vira. Zakaj? Dobro vprašanje. Zaradi preteklih ran, osamljenosti, ponižanosti, občutka nezasluženosti. Same 'neprijetne' energije, ko jih uzremo z očmi uma. A zgodba je prostrana. Veliko bolj, kot zgleda na prvi pogled. V sebi nosi raziskovanje cele izkušnje Zemlje, spoznanje svoje odrinjene, 'temne' plati, s katero se skoraj absolutna večina duš v Univerzumu ni nikoli soočila, kaj šele, da bi jo integrirala oz. sprejela. Saj ko to storiš, si razsvetljen. V celoti. Kot sem zapisal že večkrat, razsvetljenje izraža integracijo vseh aspektov. Brez sodbe, ocenjevanja, razumskosti.

Le sprejetje vsega, kot je. Sebe in ostalih. Kmalu dojameš, da ogromno energij, ki si jih jemal za svoje, v resnici niso. So le del kolektivne zavesti, gledanja eksistence skozi um, kar lahko ponazorimo s sledečim primerom. Svet okoli sebe lahko opazuješ z vseh strani, vseh perspektiv, vsakega kota. Predstavljaj si sedaj, da bi celo življenje gledal okoli sebe le skozi ozko luknjico, recimo daljnogled na eno oko. Vedno bi videl izjemno omejen spekter, le ozek spekter, ki ti nikdar ne bi predstavil celote. Lahko bi sestavljal zgodbo oziroma sliko po delčkih, a niti slučajno ni možno primerjati svobodnega, celostnega pogleda okoli sebe in v svet s tem limitiranim gledanjem skozi luknjico.

Tako nekako izgleda, ko gledamo svet skozi um. Obstaja veliko veliko več. Zavestno je vse toliko onkraj umske perspektive, da je nemogoče sploh opisati resnico obstoja skozi besede, mental je le skromen delček vsega, kar obstaja. Zatorej pozabimo na stare laži, vzgoje in zgodbe in si dovolimo videti onkraj. Zazrimo se resnici v oči, brez sramu, strahu in ostalih izgovorov. Nihče ni 'kriv', da se je zgodilo, kar se je zgodilo, občutki, emocije, sramu do sebe, strahu prizadetosti, iskanja potrditve sebe skozi druge in iskanje ljubezni skozi druge so vsekakor naravni stranski produkti avanture z imenom Zemlja – in lahko gremo celo tako daleč, da omenimo izraz Univerzum (pred nastankom Zemlje).

Iskanje potrditve skozi drugega se prekine ...

Ali smo sedaj na njih obsojeni? Kje pa, sploh ne. Iskanje potrditve skozi drugega se prekine z vstopom v ljubezen in sočutje do sebe z vsem, kar si, zaprto srce in strah pred delitvijo, sijajem in veličino se končata z vstopom v resnično ljubezen in sočutje do sebe, katere um sploh ni zmožen opredeliti oziroma osmisliti. Ne trudi se iskati smisla tega, kar se dogaja, skozi um. To je izgubljen boj že vnaprej. Um se bojuje zaradi igre boja samega, vse ostalo zanj ne igra vloge. Zavest zasije, ko ni konflikta. Tako imenovani nasprotni poli na zavesti ravni niso več.

Konflikt se konča, ko si sam pripravljen z njim zaključiti. Le razsvetljena, zavestna bitja, polna zaupanja samemu sebi, lahko resnično poslušajo svoje srce, ne emocije in ostalih mentalnih sodb, ampak iskreno srce, občutek in tisto, kar ti 'glasno' govori. Vsi vemo v sebi, da obstaja veliko več, da obstajajo avtentična radost, veselje in sprejemanje, a le redkokdo se upa resnično soočiti s tem in prevzeti odgovornost za vse, kar je kadarkoli skreiral in se mu je zgodilo. Saj to pomeni zaključek vloge žrtve, ki predstavlja energijam sveta in energijski dinamiki sveta, polni energetske kraje, izredno komfortno cono.

Si lahko dovoliš lastiti vse svoje kreacije?

Si lahko dovoliš lastiti vse svoje kreacije, brez odpora in z vsem sočutjem, ki ga premoreš do sebe? Si lahko dovoliš lastiti vsa ta 'jajca', ki izgledajo na prvi stik noro neprivlačna in so deli, ki bi jih z veseljem zakopal milijone kilometrov pod zemljo? Ja, videti sebe in se sprejeti brez sodbe je lastnost Mojstrov.

Ne glede na to, katere zgodbe ti govorijo tvoji aspekti, ne glede na to, katero idejo o idealnosti odnosov, denarja, obilja, lepote, izraza itd. imaš, ne glede na vse. No matter what! Itak vsi deli tebe, imenovani aspekti, ne predstavljajo tega, kar si v svoji esenci, prezenci, razen nekaterih izjem, ki so skreirani kot izraz nove zavesti in se z njimi v svetu igraš. Vse, kar je staro, je po večini ranjeno in išče integracijo, razrešitev, ravnovesje. Si lahko dovoliš poslušati občutke, tisto pravo, ko zažariš brez razloga in smisla, le SI v svoji prezenci in se izražaš. Tako ali drugače. Lahko si le na sprehodu in siješ. Ali v katerikoli situaciji.

Lahko hodiš po svetu svoboden, osvobojen starih zgodb, aspektov, iluzornih laži? Lahko brez katerekoli blokade izraziš sebe v celoti, čeprav ti mentalni glasovi govorijo druge, limitirane zgodbe. Seveda lahko, ko si dovoliš. Vsak lahko, a rabiš 'jajca'. Naj se znova pošalim, razsvetljenje ni za slabiče in ostale tiče, saj te živega požre. Le velika, neskončna mera sočutja in sprejemanja sebe z vsem, kar si, ti omogoči resnično lažji sprehod skozi opisovani proces. Ni recepta, ni navodil, ni shem. So le smernice, ki lahko služijo, to je vse.

Vsak se le sam lahko sooči s samim sabo

Vsak se le sam lahko sooči s samim sabo, so pa določene duše, s katerimi je meni osebno nadvse lepo in v veselje deliti trenutke, na zelo občutenjski ravni, saj drug drugemu dvignemo zrcalo in si dovolimo videti onkraj. Vsaj jaz si. Je pa izredno pomembno v odnosih, da ne jemlješ sodb drugih, ki bodo zgrajene na trenutke tudi do tebe, osebno. Saj nimajo nič opraviti s teboj, le če jih vzameš za svoje. V primeru, da te nekdo odriva stran, je to njegova odločitev in zaprtost, ko pristopaš do te osebe iskreno, brez energijskih igric in iskanja varnosti ter potrditve. Le velika bitja lahko vidijo lepoto drugih velikih razsvetljenih bitij. Saj je treba spustiti leče razuma in se prepustiti trenutku in le čutiti. 

Treba se je zavedati svojega aspekta, ki sebi ne dovoljuje ljubezni

Seveda pa se je treba zavedati tudi svojega aspekta, aspekta, ki sebi ne dovoljuje ljubezni, obilja, lahkega pritoka in sprejemanja, deljenja. V primeru, da obstaja. Saj pri meni je. Vedno je nekako tiho ali pa kar glasno v ozadju, če ne velikokrat tudi v ospredju, preprečeval, da bi lahko prejemal ljubezen v obilju, veselju in radosti. Brez omejitev in limitov. In ostalih iluzornih zgodb. Saj je bila iluzorna zgodba aspekta izjemno vodilna in dominantna, ne vem, kje sem ga pobral oziroma vzel za svojega, ampak niti ni pomembno. Nekje skozi avanturo Zemlje. Sedaj je trenutek in era, ko se tole staro 'sranje', ki je omejevalo resnično srečo moje človeške eksistence, zaključi.

Aspekt, ki se je počutil nezaželenega, neprivlačnega, ne dovolj lepega, ne seksi, nezaslužen itd. Aspekt, ki je mislil, da se mora za vse truditi, da mora iskati ljubezen in varnost, skozi druge osebe in emocije. Ja, potočim solzo, ko se zavem, kako sem se skozi ta aspekt sodil. In zelo je subtilen. Saj ga je sram samega sebe in se sploh noče odprto in odkrito izraziti. Potuhnjeno, s skrivalnicami, ustrezanji in iskanjem večne potrditve zase, ki je nikoli zares ni zmožen dobiti.

A JAZ, v vsej svojem sijaju, sem veliko, neopisljivo več kot opisovani limitirani aspekt! Ta si je želel biti le uslišan in sprejet, ljubljen, saj sem ga vedno odrival stran od sebe, bil je del mene, ki sem se ga nadvse sramoval in sem z njim igral večno igro limitiranega človeka, iluzije. Sedaj sem rekel dovolj. Ni me sram, aspekt seveda je, JAZ SEM prisotnost, zavestna prezenca, ki brezčasno sočutno sije, je osvetlila del, ki se je trudil, boril, iskal. Rabil je ostale vire, da je poiskal kratkotrajno zadovoljitev. Vdihnil sem ga iskreno in odprto, dovolim si ga gledati brez sodbe. Zagotovo je bilo naporno na trenutke, saj gledati dele sebe, ki se tako prepričljivo izdajajo zate, v vsej iluziji, zna biti težavno in intenzivno. A jebi ga, le tako si lahko svoboden!

Nič zato. Lahko greš naprej in izbereš svobodo, ljubezen in sočutje do sebe v celoti. Počutim se milijonkrat bolj osvobojeno sedaj, ko sem izpustil staro potrebo po njem in ko dovoljujem, da se integracija izvrši. Koliko svobode je v tem, da ne rabiš iskati potrditve skozi druge oziroma konkretne osebe v svojem življenju. Oo, ni besed, lahkotnost in lepota sijeta iz vsega spoznanja, spusta in integracije.

Le tako naprej, v svobodo. Le tako lahko deliš iskreno ljubezen tudi z ostalimi, sopotnikom, otroki, prijatelji, sodelavci itd. Seveda z vsakim na svojem nivoju, odvisno, koliko si druga oseba dovoljuje. Le tako, da sebe prenehaš obsojati, lahko odpreš nove potenciale v eksistenci, obilja, lepote, ljubezni in sprejemanja. Veselja, veselja, polnega svobode in svobode, polne iskrenega veselja!

Le tako lahko deliš, deliš svojo prezenco in prejemaš ljubezen skozi vse, kar te obdaja, le tako, da si dovoliš sprejeti in gledati sebe onkraj sodbe. In vsi ostali okoli tebe, ki so te do sedaj sodili, bodo spremenili svoj pogled nate in odnos ali odšli. Te zapustili. Seveda si sam izbral tako, saj te za vsakimi vrati, ki se zaprejo, čakajo že nova, zavestna, neopisljivo lepša vrata, skozi katera boš vstopil naravno in z magičnim sočutjem in ljubeznijo do sebe.

Nove zgodbe se nadaljujejo, ko starim dovoliš, da odidejo

Ko si zmožen iskreno ljubiti, si zmožen sprejemati in deliti. Prejemati in dajati. Eno brez drugega ne obstaja. In v Novi Zavesti si onkraj. Vse le JE, na razpolago zate, da služi. Lahko življenje vidiš kot najlepše darilo? Energijsko, ne le z besedami.

Ko lahko, si zmagal. In obstoj zasije kot čarobna zavestna pravljica.

Ali sem sploh vreden ljubezni? Sedaj lahko iskreno rečem, s solzo veselja in osvoboditve, DA. Zase ne izbiram limitov. Sem vse, kar sem in lahko skreiram, karkoli si izberem. In vsak si lahko! Iz Zavesti je možno vse.

Dopustimo pa tudi primeren čas, da se človeški del v celoti lahko odpre Svobodi onkraj starih zgodb. 

Že s tem, ko si vstopil v energijski prostor tegale prispevka, si naredil velik korak v smeri lastne Brezmejnosti! Ali si pa ta čarobni občutek le poglobil ...

Za tiste, ki vas zanima več si oglejte ODDAJO O LJUBEZNI DO SEBE:

P. S.: 10. Julija, v sredo, pa poteka v Ljubljani tudi Seminar SEKS IN NOVA TANTRA 1.DEL, kjer bo vse skupaj obravnavano še bolj globoko in široko, z bistvom dogodka v ljubezni do sebe! Preberi več ->>

Kaj pa ti praviš? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...