Julian La Erosius

Popolnost je v spontanosti

15. april 2019    368 ogledov

Onkraj uma je nova zgodba. Spontana, čarobna, drugačna. Le sam si jo lahko skreiraš. Odpreti se ji je potrebno, ji dopustiti da zasije sama od sebe in spet pravljica žari skozi sočutne oči. Opisujem delovanje iz zavesti, v objemu lastne duše, s toplino in nasmehom na obrazu. Brez preteklosti in planiranja naprej. Le biti prisoten sedaj, v celostnem zaupanju sebi, da si boš naslednji trenutek skreiral na najlepši možen način in da ti vse služi ter pomaga. Vse, in poudarjam, posebej tisto, kar izgleda na prvi pogled kot nasprotje. Le korak za korakom stopam. Popolnost je v spontanosti.

Kaj boš postal, si uspešen, ali si najboljši?

Od malega smo naučeni, da je treba ves čas delovati na organiziran način, planirati dneve, tedne, leta. Kaj boš postal, si uspešen, ali si najboljši?

Kakšna obremenitev, kakšna iznakaženost. Stari vzorci, prepričanja, strahovi, ki se širijo skozi karmično linijo, družbeno zavest. Vcepljajo jih starši, učitelji, mediji, prijatelji, saj so sami močno ujeti v zgornje sodbe in pod težkim pritiskom lastnega življenja. Ne sanja se jim, da obstaja neskončno več od starih dogem. Sami so bili vzgojeni v strahu, tekmovalnosti, ponižnosti, kontroli. Ne obsojamo nikogar, le opazujemo in se zavedamo.

Izbira je seveda na globlji ravni njihova, kot je bila naša, ko smo verjeli in slepo sledili določenim vzorcem. Mnogim, če smo iskreni. In še danes, hitro planejo na plano, le če jim ponudiš možnost. Takoj in voljno, virus zavesti je zgrajen v takšni obliki. Lahko greš onkraj. Velikokrat izpostavim zadnji stavek, saj je vse vendarle izbira. In seveda, lahko spustiš »starine« brez oklevanja, saj ne koristijo nič več. Sigurno ne osebam, ki so v razsvetljenem procesu.

Sodbe, vzorci, prepričanja in ciklusi, avtomatsko odpadajo ob vstopu v »visoko« zavest, saj je njihov osnovni gradnik strah in pomanjkanje ljubezni do sebe. Repeticija nam daje občutek varnosti, lažne seveda. Z obsojanjem nečesa drugega, si omogočimo umestitev sebe v smislu družbenega statusa, sprejetja in v smislu dojemanja sebe.

Kdo pa sem, če spustim od sebe vse definicije? Le kaj mi ostane potem?

Takšna in drugačna vprašanja zastavlja um, ki je skreiran, da deluje na omenjen način.

A zavedaj se, drago prelepo božansko bitje, da je vse zgoraj zapisano popolna iluzija. Si lahko predstavljaš video ali računalniško igro, v kateri je povsem nazorno izražena neka realnost, katero v času, ko igro igramo, do določene mere vzamemo za svojo. Sedaj stopimo korak naprej. Si lahko predstavljaš, da si lik v tejle igri in da so misije, naloge ter značilnosti, vse del tvojega obstoja. Sčasoma pozabiš, da si zgolj igralec in da ta igra ni »višja« resničnost. Vzameš jo za svojo, izgubljaš se v njej, se boriš, plavaš proti toku in skušaš narediti vse, da si znotraj »igralske« realnosti čim bolj uspešen.

Pozabil si, da si zavestno vstopil v igro, sedaj igra vodi tebe

Zgodilo se je vsem nam, ki smo stopili in prispeli na Zemljo. Realnost okolice smo vzeli za svojo in znotraj te omejene perspektive, skušamo delovati čim bolj ustrezno, varno, s ciljem, da smo najlepši in najboljši. Rahlo šaljivo, ampak ni daleč od konkretne slike. Nisi lik v igri, si toliko več kot samo to. Si duša, ki izkuša, si kreator, igre, lika ter dogodkov, ki so del »iluzije«. Skozi pozabo svoje esence, odkriješ neverjetne izkušnje in iz zavestnega pogleda, vsrkaš neopisljivo modrost. A sedaj je dovolj. Odkril sem, raziskoval sem, bil sem lik, ne da bi se zavedal, da sem ga sam ustvaril.

To mi je omogočilo, da sem se potopil v popolno nasprotje samega sebe, da sem izkusil strašljivo temo, ekstazo užitkov ter marsikateri povprečni trenutek, tako blažen kot tesnoben občutek, obe plati kovanca. Kristalno jasno je, kovanec sem skreiral sam. Kot slikar, ki nariše sliko in se potem povsem spoji z njo, potopi se vanjo. Da jo izkusi in se zave, da jo je skreiral sam.

Nato jo lahko spremeni, oplemeniti, obarva, kakor mu prija, kakorkoli si želi. Kajti nekaj je res.

Če sem v popolni pozabi samega sebe preživel, pomeni da obstajam in vedno sem. Ne morem ne obstajati. Lahko me raznese na  milijone delov, a se lahko sestavim. Lahko si skreiram iluzijo tega, da sem nebogljen in izgubljen; a slej ko prej se spomnim, da je vse skupaj le igra izkušanja, kot sem zapisal in prikazal zgoraj.

Vsaka duša v sebi nosi potencial razsvetljenja in ko se odloči, se tudi zgodi

Traja toliko dolgo, dokler se »človeški« del upira, ker se počuti nekako komfortno v svoji igri. Druge realnosti ne pozna, strah ga je, ne ve kako naprej, saj je v njegovem dojemanju le tisto, kar je spoznal v igri, kar ga obdaja. Vse ostalo je preveč neznano, da bi mu lahko brez oklevanja zaupal.

Zato pa »človeški« del ni odgovoren za razsvetljenje in spominjanje svoje kreatorske narave. Zavest, duša poskrbi za navedeno, le prepustiti se je potrebno z vsem zaupanjem. Ker tudi človeški del ve in čuti nekje v ozadju, da obstaja neprimerljivo več, kot zgolj realnost igre. Sčasoma se utrudi, poskusi vse variante, ugotovi, da ne gre več naprej, ne nazaj, in takrat spusti. Umakne se s poti, duša pa ima prosto pot, da skupaj s človekom (v inkarnaciji) zapleše mavričen ples božanskosti. To je vse.

Razsvetljenje je v svoji osnovi tako enostavno: umakni se s poti in si tam

Seveda je v praksi malce drugače in bolj naporno. Vzorci so trdovratni in odločeni v svojo obrambo. Na silo ne gredo stran. Z ljubeznijo do sebe, do tistega, kar smo v resnici, pa se sčasoma odstrani, vse kar ni pristno naše. Tega je lahko izredno veliko. Skozi inkarnacije na Zemlji smo si nabrali milijone aspektov, vzeli tuje energije za svoje, podpisali mnogo pogodb in se zaobljubili tisočerim stvarem in ljudem.

Vse to odpade. Ker je bilo del igre, raziskovanja, odkrivanja. Sedaj je čas za Nove igre, Zavestne, ki izražajo, kar smo v resnici. Spontanost, brez spon iz preteklosti in strahu za prihodnost. Spontanost te sidra v sedanji moment, saj predstavlja stanje brez ciljev, omejitev, razmišljanja, planiranja. Je odločitev, da ni pomembno, kako se bodo stvari razpletle iz umske perspektive, saj je v tebi VEDENJE, da obstaja »višja, veličastna, brezčasna« instanca, ki zmeraj poskrbi za vse, v najlepšem možnem smislu.

V tem primeru so skrbi in načrtovanje popolnoma odveč, kvečjemu omejujejo in preprečujejo tok zavesti, saj si ne zaupajo.  V takem smislu ne zaupaš sebi, svoji duši. Ki ve in ji je povsem jasno, kaj se dogaja ter brez nadaljnjega lahko v vsakem trenutku skreira katerokoli izkustvo, oziroma uravnovesi »potrebo« človeškega aspekta. Duša namreč potreb in skrbi nima, jih pa zato ima človek in duša lahko poskrbi za le-te šele takrat, ko ji človek dopusti.  Ter ne gleda na kreacijo iz omejene realnosti, kjer je možno zgolj »tisto« in na način, ki si ga poznal od prej. Komfortna cona je tvoja kletka.

Ironično, ta iluzija vzbuja patetičen približek varnosti. Saj kar je poznano, bojda ni nevarno. Si res srečen in poln veselja, v svoji stari zgodbi? Mislim, da je vprašanje še kako na mestu.

Jaz osebno vsekakor ne več, zato iz dneva v dan, vse bolj odločno, v vsej ljubezni do sebe, stopam ven, stran iz limitirane realnosti. Z zavestnimi vdihi si le dovolim zaupati, se zavedati, da se vse odvija v božanskem redu. V moji kreaciji, saj sem jaz Bog. Lahko si skreiram karkoli! Zakaj bi si potem ustvarjal trenutke, ki bi mi »škodovali«? Ne, ne delam si tega, skozi izkušnje si le omogočam, stopiti vse bolj in bolj v svojo avtentično naravo.

JAZ SEM, KI SEM. Obstajam, večno sem in večno bom. Lahko izgubljen v igri, kjer je vse nejasno, lahko oplemeniten v božanskosti, kjer je vse popolnoma jasno.

Ko si dopustim videti spontanost kot darilo, ki me iz trenutka v trenutek umešča v zavestno delovanje, si dovolim zaživeti popolnost. Brez strahu, da bi me karkoli lahko ranilo, zasužnjilo, prizadelo. Saj VEM, da si situacije in dogodke kreiram sam, ne iz kazni, pač pa iz ljubezni do sebe in svojega razsvetljenja. Zato si lahko lahkotnega srca znova in znova zapojem: »Popolnost je v spontanosti!« … Spirit ve, Spirit zna in Spirit ljubi - brezpogojno. Vse je popolno, takšno kot je.

Kako se pa tebi zdi? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...