Julian La Erosius

Kraljevsko darilo tvoje duše, ga sprejmeš?

5. julij 2018    2191 ogledov

V silovitem vrvežu razsvetljenja se je izredno lahko izgubiti v človeški vsakdanjosti in z njo povezanih problemih. Vzporedno namreč potekata dve zgodbi, ena božanska in ena človeška. Seveda obstaja ogromno dimenzij, a zavoljo lažjega razumevanja razlage se izrazimo tako. Razsvetljenje je že izbrano iz zavestne, dušne perspektive dolgo nazaj. Človek se le zave vsega procesa, ki se drugače absolutno in odločno že izvaja. Izbral si sam, iz svoje resnice, svoje duše, iz svoje avtentične esence JAZ SEM. Sedaj ni poti nazaj.

Osvoboditev in breme, vse je v zraku. Je igra dovoljevanja, dopuščanja in upora … Lahko izbereš, kako greš skozi, iz človeške perspektive, lažje ali naporno, a poti nazaj ni več. Le NOVO, staro ne zmore nadaljevati obstoja.

Seveda je opisovana predpostavka za človeški um strašljiva in nepredvidljiva, saj ne vsebuje prav nobene varnosti in trdnosti. Le zaupanje in sprejemanje. Tistega neznanega, prostranega, esencialnega. Za katero z vsem bitjem in srcem čutimo, da je prisotno, a dokaza ni. Ga ni bilo in ga ne bo. Ne v smislu normalnih mentalnih dokazov. Je le vedenje, modrost, občutek, ki je neizpodbitno resničen zate, a 'objektivno' neizvedljiv. Ljubezen do sebe je povsem intimna izkušnja in zavest, ki jo lahko s svetom radostno deliš s svojo prezenco, vsekakor pa drugih oz. drugega ne spreminjaš, rešuješ ali empatično pomiluješ.

Ne, resnična empatija je sprejemanje vsega takšnega, kot je, vseh lastnih izkušenj in vseh izkušenj drugih. Čeprav so videti peklenske in hudičevo težke, si v zavedanju, da je vsaka izkušnja, ki si jo skreiraš, sveta. Obstaja v popolnoma idealnem trenutku (seveda isto velja za vse ostale duše in njihove izkušnje). VSE JE DARILO.

Duša te ljubi iz vsega srca. Ljubi tvoj človeški aspekt, če smo malce bolj precizni. A človeški aspekt ne zna ljubiti duše, saj je njeno delovanje popolnoma spontano, novo in večdimenzionalno. Kar je v totalnem nasprotju s človeškim aspektom, ki sloni na umu in je doma v linearnem delovanju, ki predstavlja ponavljanje vzorca brez konca in iskanje varnosti skozi znano.

A dragi prijatelji, na slednji način se v razsvetljenje ne vstopi oz. se realizacija ne zgodi. Um proti duši.  Znano (komfortna cona) proti neznanemu. Staro proti Novemu. V resnici ni te dvojnosti, vendar se tako zelo nazorno slika skozi realnost v naši iluziji. Izstop je nujen. Izstop iz starih paradigem, ciklusov, programov. Vse je le iluzija. Fantastično skreirana, saj je naša kreacija, in vsi smo absolutni čarobni ustvarjalci vsakega detajla v svojem življenju. A ne glede na to, še vedno je iluzija in nima zares prav nič opraviti z esenco bitja, ljubečo prisotnostjo JAZ SEM.

Iluzija in aspekti, ki so na njej zgrajeni. Strah, obup, pomanjkanje, nasilje, odrivanje, iskanje, bežanje. Vse so le emocije, ki gradijo obilico aspektov, ki na subtilnih in malo manj subtilnih ravneh usmerjajo naše življenje. In nato se počutimo kot žrtve zunanjih okoliščin. Saj imamo občutek, da smo storili prav vse, da bi bilo nasprotno, a se stari scenariji spet ponavljajo (morda nekoliko drugače zapakirani, a osnova je še zmeraj enaka). Seveda, res je.

Avtomatizirano deluje večina ljudi na Zemlji, sprogramirali smo se skozi kolektivno zavest in vzeli nešteto prepričanj, omejitev, nestrpnosti in nesprejemanja za svoje. Laž, absolutno velika laž, da je karkoli od tega resnično naše. Sploh ni. Le ena rešitev obstaja, korak onkraj. Onkraj mentala, iluzij in aspektov, zgrajenih na 'nižjih' energijah. Poti je mnogo, a za vse drži slednje. Le onkraj mentala lahko odkriješ kraljestvo Zavesti, občutkov.

In tam živi tvoja božanskost. V občutenju sveta z vsemi barvami, v občutenju sebe – z drugimi besedami, saj svet je na neki ravni projekcija sebstva. Edino bitje, ki je zares pomembno, si TI. In šele takrat, ko lahko objameš in začutiš omenjeno, si lahko dovoliš iskreno ljubiti drugega in druge. Začne se v SEBI. S sprejemanjem vsega, kar si, z ljubeznijo in sočutjem do sebe ter seveda vedenjem in zaupanjem, da se vse odvija v tvoje 'najvišje dobro'. Da lahko vstopiš v svoje brezmejno veselje in lahko realiziraš sanje duše, razsvetljenje.

Lepo se sliši, ko zapišem, da je vse darilo. Neizrazljivo osvobajajoče, kot da poboža dušo in telo, kot da se neko breme sprosti in teža sveta in sebstva ni več na tvojih ramenih. Da, osvoboditev od pričakovanj in scenarijev, ki pravijo, da bi moralo biti vse drugače. In posledično očitanje samemu sebi.

Zavalovi prešeren in zmagovit duh ljubezni in sočutja! Kot da je vse do sedaj peljalo sem in sedaj je JASNO. Le sprejeti in objeti moram vse in sem razsvetljen. Veselo in radostno razsvetljen. Vse ostalo tako ali tako nisem JAZ. Nisem resnični pravi jaz. Lahko mi pokažeš sliko mene izpred let in trdiš, da sem to jaz. V resnici NISEM. Lahko mi pokažeš videoposnetek izpred treh dni in odločno zagovarjaš, da vidiš mene. Veš, v resnici nisem JAZ. Je aspekt mene, ki pa zelo pogosto nima skupnega z mojo božansko esenco JAZ SEM, z mojo dušo. Bil je le kreacija za potovanje po Zemlji, za odkrivanje novih obzorij itd., sedaj pa je zastarel. Zato to, kar vidiš, vsekakor, in to trdim z vsem bitjem, nisem jaz.

Zavedanje, ki sledi iz opisanega zgoraj, je lahko v izrazito pomoč in podporo ter služi pri tem, da prenehamo očitati samemu sebi, kar je v osnovi največji zaviralec ljubezni do sebe. Očitki so enormna distrakcija, igre uma, do neke mere sicer zabavne, od tam naprej pa povsem odveč. So darilo, kot je vse ostalo, vendar se na določeni točki razsvetljenja nekatere situacije odvijejo le še zato, da prepoznamo, da jih ne izbiramo več, in jih lahko zavestno spustimo (oziroma le dovolimo izpust tistega, kar je na zavestni ravni že spuščeno in izbrano). Kristalno jasno je razvidno, da človeški aspekt nima popolnoma nobene kontrole in nadzora ali pa recimo vodstva v procesu razsvetljenja. To je domena duše in kakršnokoli drugačno razpravljanje bi bilo zame izguba časa.

Se pravi, VSE JE DARILO, je absolutna resnica. Kot sem zapisal, v veselje jo je slišati, nekaj drugega pomeni zgornje besede zaživeti. Ja, je velik izziv, saj stojimo na najveličastnejšem bojišču zgodovine, duša proti človeškemu aspektu, ki pa šaljivo in bizarno sploh ni prizorišče boja. Le človeku deluje tako. Dokler se ne zave, da tisto, kar na prvi pogled zaboli, da vzorci, ki nam dvigujejo živce, niso nič drugega kot kraljevsko darilo duše (kreatorja v nas), da se lahko stare zablokirane energije vrnejo v nevtralno stanje in se 'zacelijo' stare rane. Vzeli smo za svoje marsikaj. Sedaj je čas, da se zavemo, kaj je resnično naše in izraža božansko esenco, sanje duše in kaj je del programa kolektivne zavesti, aspektov, biološke, osebne in spiritualne karme.

Vse ti bo služilo 100-odstotno, ko prevzameš odgovornost za kreacijo katerekoli situacije oz. občutka, bolje rečeno emocije, jo brez zadržkov vdihneš in s tem razpustiš, kar se je moralo razpustiti, da se celostno zagledaš v božanski luči. Nova energija je spontana, neponovljiva in ekspanzivna. Služi Zavesti v vsakem trenutku in ne reagira na mentalne vzorce. Z umom je ne moremo spraviti v obstoj. Je izključna domena Zavesti in je slika razsvetljenega stanja. JAZ SEM, KI SEM. TI SI, KI SI. JAZ OBSTAJAM in TI OBSTAJAŠ. NIČ DRUGEGA V SVOJEM BISTVU NI POMEMBNO. VSE JE DARILO, KI PELJE V ZAVEDANJE TEGA. LE NAPREJ, V NOVO, NAZAJ SE TAKO ALI TAKO NI MOŽNO SPUSTITI.

Ko sprejemaš in si zaupaš, da je vse darilo in je tukaj z najlepšim namenom (tudi in še posebej takrat, ko v prvi sekundi zaboli), takrat ti je jasno, da si SAM kreator svoje realnosti in situacij. Od te točke naprej stari scenariji ne-obilja, ne-ljubezni in sočutja in pomanjkanja niso več del naše realnosti.

Saj smo sprejeli najpomembnejše dejstvo. Vse energije in izkušnje ti služijo v najlepšem možnem smislu. Le tako in nič drugače.

Duša te ljubi, saj ljubiš se. LE NAPREJ, V NOVO!

P. S.: Ko ne vem, kaj storiti v primežu emocij, le globoko, nežno, odločno vdihnem in si zaupam ter VEM, da karkoli se dogaja, služi za najvišje dobro, ki mojemu umu ni nujno jasno. Integrirajo se stare rane in aspekti, zaceli se vse tisto, kar si izbral in kar se 'mora'. Le dovoli in se zgodi.

Julian bo skupaj z Robertom iz prve roke delil, kako je sam šel skozi proces odpiranja in razsvetljenja na dogodku V objemu dušne lepote, ki bo 10. julija ob 17:00, v Ljubljani. Naslovili boste strahove, odpor, telesne in čustvene bolečine in še mnogo več kot to. Seminar bo zelo spotan, poln simpatičnih in šaljivih razlag, dihalnih meditacij, ter bolj kot vse, prikazalo se bo, kako je življenje lahko igrivo, spontano in polno lepote, ko se prepustimo svojemu bistvu, resničnemu sebstvu, JAZ SEM prezenci. Preberi več o dogodku V objemu dušne lepote tukaj. »

Komentarji (0)

  Bodi prvi in podaj svoj komentar! S svojim komentarjem dobiš tudi 3 žarke!

Facebook komentarji

Nalagam...