Darko Pregelj

TEATER UMA

31. marec 2024    11 ogledov

Imamo omaro z zloženimi stvarmi.
Nekomu rečem, naj poišče nek predmet v njej. Ta oseba je prepričana, da tega ni v tej omari. Na kar z vsemi pregovarjanji preišče to omaro, da mi dokaže, da tega ni v tej omari.

Seveda tega na najde v tej omari.
Jaz pa najdem to, v isti omari.

(Tako moč ima to, v pozitivno in negativno, sam posameznik, s svojo odločitvijo odloča kam).

Vidimo to, v kar smo prepričani, in ne to, kar dejansko je. Naše prepričanje obrne materijo tako, da predmet, ki ga iščemo celo prestavimo ne, da smo sploh vedeli, da smo ga.

Biti svobodnega duha, ter ne prepričan, da vem vse. Ti obrne tako, da ti materija servira stvari v katerih vidiš kje se motiš, oziroma ti pokaže zmotna prepričanja.

(Namesto pa priznati samemu sebi, da se motim. Pa poizkušamo prepričati druge, da imamo prav. Pa tudi to maso poizkušamo prepričati, da imam prav. Vendar je ta masa inteligentna prinese nam željeno. Če imamo resnično prav je to dobro za nas. Če ne pa s časom ugotovimo, da spet ponovno tolčemo z glavo ob zid. Ter to vedno, znova in znova, dokler ne dojamem bistva. Ta materija samo je in deluje. Mi pa smo na Zemlji, naredili cirkus iz tega).

Biti prepričan je lahko ujetost, saj naša prepričanja, ne definirajo naše izvorne realnosti. Smo na zemlji, oziroma premagujemo kolektivno realnost, katera je zrasla na prepričanju, ugibanjih, uma... Daleč od realnosti, realnega izvora... Daleč v umu. Dejansko pa se kopamo v masi le tega.

Kaj je izvor? Kdo bi vedel, povem ko pridem tja. (Ali pa sem že tam, oziroma smo, samo da vsi še nimajo zavedanja tega).

Sigurno pa izvor ni plod uma. Zato si ne predstavljam, mislim ali bilo kar koli. To je samo beseda, ki oddajanja opisuje nekaj...
Če želiš vedeti, kaj to je se moraš temu prepustiti, da ti pokaže. Tako enostavno je!!! Da um ne razume, v blodnjaku, katerega smo ustvarili kot kolektiva, oziroma nižjo kolektivno zavest.

Kako se pa tebi zdi? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...