Zdravje v kozarcu vode

Preprečimo poletno nevarnost dehidracije

Pri ljudeh je žeja slabo razvit mehanizem, saj smo, ko nas zažeja, že delno dehidrirani. Zato je pomembno poskrbeti za ustrezno hidracijo, zlasti v poletnih mesecih ter pred vsako telesno dejavnostjo in po njej.

Ljudje smo torej izgubili naravni občutek žeje, zato ga moramo nadomestiti z načrtnim pitjem vode.
Telesna zaloga vode deluje kot topilo, zagotavlja prenašanje snovi po telesu, uravnava telesno temperaturo in skrbi za "podmazovanje" organizma. Presnovne dejavnosti, na primer proizvajanje energije in graditev tkiv, so življenjskega pomena, potekajo pa v vodnem okrožju.

Voda kroži po telesu v obliki krvi ter drugih telesnih izločkov in tkivnih tekočin. Tako po telesu potujejo številne hranilne snovi, metaboliti in druge snovi, ki jih potrebujejo različne telesne celice. Ravnovesje v vodi raztopljenih, pozitivno in negativno naelektrenih delcev je včasih treba vzdrževati tudi umetno, saj je uravnavanje vodne presnove pri dojenčkih, starejših in bolnikih včasih moteno.

Potrebe telesa po vodi so odvisne od temperature, stopnje dejavnosti, funkcionalnih izgub, presnovnih potreb in starosti. Tudi vsak bolezenski proces vpliva na normalno funkcijo telesne potrebe po vodi. Prebavne težave, kot so dolgotrajne driske, povzročajo izgubo velike količine vode in v takih primerih je ustrezno nadomeščanje izgubljene vode nadvse pomembno pri preprečevanju dehidracije.

Voda je potrebna tudi za pravilno presnavljanje; pri tem je osnovno pravilo, da je za vsakih 1000 kalorij treba popiti liter vode. Starost ima pomembno vlogo pri določanju telesnih potreb po vodi. Dojenček potrebuje 1,5 litra vode na dan, odrasli pa od 2 do 3 litre. Dejavne osebe torej potrebujejo več tekočine. Tudi starejše osebe bi se morale izogibati dehidraciji.

Voda in zdravje

Za vodo pravijo, da je najbolj zdrava pijača. Tej trditvi v prid govori tudi dejstvo, da telesne funkcije, kot so dihanje, prebava, asimilacija, presnova, izločanje in uravnavanje telesne temperature, lahko potekajo samo ob navzočnosti vode. Voda je nujna za topitev in prenos hranilnih snovi, kot so kisik in mineralne snovi skozi limfo in druge telesne tekočine. Voda drži v ravnotežju tlak, kislost in sestavo vseh kemičnih reakcij. Njeno kroženje med krvjo in telesnimi organi je neprekinjeno in nenehno v naravno vzdrževanem ravnotežju. Toda količino, ki je izločimo z izparevanjem in izločanjem, moramo nadomestiti.Če naj nadomestimo izgubljeno vodo, moramo vsak dan telesu zagotoviti približno dva litra te tekočine. To potrebo lahko povečajo naporne telesne dejavnosti, povišana temperatura, druga stanja in bolezni ter preslana hrana.

Razvijmo dnevni obred pitja vode:

• Kozarec vode spijmo zjutraj na tešče, pred zajtrkom, pred kosilom, pred večerjo in pred spanjem.
• Med obroki pijmo vodo po požirkih.
• Zelo dobro je, da je voda shranjena v steklenici, saj tako lahko spremljamo, koliko smo je popili.
• Zlato pravilo pitja tekočine pri odraslih je 1,5 litra z vodo in 8 dcl s hrano (juha, zelenjava, sadje).
• Tudi za otroke velja, naj spijejo po osem velikih kozarcev vode na dan (in ne kokakole ali ledenih čajev!)
• Piti je treba, četudi nismo žejni.
• Zdrava voda mora biti vedno na voljo.
• Če čutite znamenja srčnega ali ledvičnega popuščanja, ki se kažejo v obliki oteklin na različnih delih telesa, zlasti v nogah, morate biti pozorni na količino popite in izločene tekočine.

Zdravstvena stanja:

• Alzheimerjeva bolezen

Nekatere raziskave podpirajo tezo o povezanosti aluminija in alzheimerjeve bolezni. Aluminij na nekaterih območjih dodajajo v vodo zaradi preprečevanja akumuliranja celic. Na takšnih območjih je priporočljivo pitje vode iz plastenke.
    

• Ukvarjanje s športom

Izguba vode zaradi znojenja pri telesni dejavnosti ima lahko za posledico slabše rezultate, povzroči pa lahko tudi druge težave. Tekočino je treba uživati pred vadbo, med vadbo in po njej.
   

• Prehlad/vnetje grla

Pitje velikih količin vode je zelo pomembno, ker vzdržuje ravnotežje vode in olajša gibanje sline.
    

• Zaprtje

Uživanje vode in dodatkov vlaknin naredi blato mehkejše, to pa mu olajša prehod skozi črevo. Po obroku vlaknin je treba popiti najmanj 0,5 litra vode, v nasprotnem primeru nadomestki vlaknin samo poslabšajo zaprtje.
    

• Golšavost

Neko bakterijo iz vode povezujejo z možnostjo razvoja golšavosti. Uživanja "zdrave" hrane je enako pomembno kot pri preprečevanju in zdravljenju golšavosti
   

• Srčna kap

Visoke ravni magnezija v pitni vodi povezujejo z zmanjševanjem tveganja za srčno kap.
   

• Ledvični kamni

S pitjem vode povečuje volumen urina. V tem procesu prihaja do topljenja snovi, ki tvorijo ledvične kamne
    

• Preeklampsija

Pri preeklampsiji je potrebno povečano uživanje vode, ki zagotovi normalen volumen krvi in cirkulacijo v posteljici.
    

• Zobna gniloba

Na območjih, kjer vode ne fluorirajo, zdravniki najpogosteje priporočajo dodajanje tablet fluora pitni vodi.

Suha usta so znamenje resne dehidracije telesa. Če jo skušamo izraziti v odstotkih, že 1-odstotna dehidracija pomeni zmanjšanje telesnih in duševnih zmogljivosti, agresivnost in kronično utrujenost. Taka dehidracija nastopi že, če smo pozabili popiti dva velika kozarca vode. Pri hujši stopnji dehidracije je nujna zdravniška pomoč.

Zaradi kroničnega pomanjkanja vode je naše telo razvilo varčevalne ukrepe, ki potekajo ob posredovanju histamina, prostaglandinov in kinina. Pojavijo se različne alergije, kronične bolečine, kot so zgaga, revmatične bolečine, bolečine v križu, prsnem košu in nogah, glavobol, zvišan krvni tlak. Kot kažejo najnovejše raziskave, se zmanjša imunska sposobnost organizma, v skrajnem primeru pa lahko nastane rak na sečilih, rodilih ali dojkah.

Voda je ključni dejavnik človeškega obstoja

Velik del zemeljske površine pokriva voda in tudi človek je sestavljen pretežno iz vode. Človeški zarodek vsebuje kar 80 odstotkov vode, ob rojstvu je v našem telesu več kot 70 odstotkov vode, po 70. letu pa samo še kakih 45 odstotkov. Vsak prostor znotraj in zunaj celice je poln telesnih tekočin, ki temeljijo na vodi. Tudi naša hrana je v več kot 80 odstotkih sestavljena iz vode, na dan popijemo in pojemo približno 2,5 litra vode, izločimo pa je približno 1,5 litra.

Hranilna vrednost kozarca vode (2,5 dcl):
kalorije: 0
proteini: 0ogljikovi hidrati: 0
skupne maščobe: 0 vlaknine: 0

Nevarnost dehidracije

1-odstotna dehidracija - neopazno zmanjšanje telesnih in duševnih zmogljivosti, agresivnost, kronična utrujenost
5-odstotna dehidracija - začetni klinični znaki
10-odstotna dehidracija - izraženi klinični znaki
15-odstotna dehidracija - šok
20-odstotna dehidracija - smrt

Vir: http://www.viva.si/