Strah me je

Strah me je

piše: Renata Novak, www.spremeni.se
31. avgust 2015    440 ogledov

Besede, ki jih tako velikokrat slišimo, srečamo, če ne celo poslušamo vsak dan, večkrat dnevno. Zdi se, da je strah čustvo, ki nas je obvladalo, preplavilo in prepojilo. Živimo v družbi strahu.

Kaj je pravzaprav strah in zakaj nas ohromi?

Strah se pojavi preprosto zato, ker ne živite življenja, temveč živite v svoji glavi. Strah je namreč vedno to, kar naj bi se zgodilo. To pomeni, da je vaš strah vedno to, kar v resnici ne obstaja, saj se še nič ni zgodilo. Če je vaš strah neobstoječ, saj se še ni zgodilo, potem je 100-odstotno navidezen, imaginaren, domišljijski. Če trpite za neobstoječim, to imenujemo norost. Torej ljudje lahko živimo v družbeno sprejemljivi norosti in trpimo za nečim, kar ne obstaja. Kako prikladno za vse tiste, ki se zavedajo, da je strah čustvo, s katerim se da najbolje manipulirati. Torej, ali vaš um manipulira z vami?

Ljudje vedno trpimo za nečim, kar se je zgodilo včeraj ali pa se lahko zgodi jutri. Torej je naše trpljenje vedno nad nečim, kar v resnici ne obstaja, saj nismo prizemljeni na trenutek tukaj in zdaj, temveč smo zakoreninjeni v svojem umu. En del uma je spomin, drugi del je domišljija. Oba sta na neki način domišljija, saj nobeden od njiju ne obstaja ZDAJ. Smo izgubljeni v svoji domišljiji in to je OSNOVA naših STRAHOV. Če bi bili zakoreninjeni v realnosti, strahov ne bi bilo.  

Strah okoli vas postavi meje. Zaradi strahu si nenehno postavljamo omejitve. Če bi si postavili meje in omejili področje svojega življenja, bi bili mogoče varni, vendar je težava v tem, da ste varni celo pred življenjem. Zaščiteni ste pred samim življenjem. To je resnična zaščita.

Begajoči um


Pravzaprav se moramo odločiti, ali smo prišli sem, da bi izkusili življenje ali da bi se mu izognili. Če ste tukaj, da bi izkusili življenje, potem potrebujete intenzivnost. Če nimate intenzivnosti, boste izkusili nekakovostno življenje. V trenutku, ko uporabite strah kot orodje za zaščito, bo vaša intenzivnost padla. Ko intenzivnost enkrat pade, nimate več  možnosti, da izkusite življenje. Postanete psihološki primer. Vse, kar se bo zgodilo, se bo zgodilo v vašem umu. Nikoli ne boste doživeli česa fantastičnega in prelepega, saj ko vas je strah, izgubite občutek za čustva. Ohromite. Ne morete peti, ne morete plesati, ne morete se smejati, ne morete jokati, ne morete početi NIČ, kar JE ŽIVLJENJE. Lahko le sedite in žalujete za življenjem ter vsemi pastmi in tveganji v življenju.

Če pogledamo podrobneje: kaj pravzaprav je strah? Strah ni nikoli nekaj, kar se je zgodilo. Je vedno nekaj, kar se LAHKO ZGODI. Vedno se nanaša na prihodnost. Prihodnost se mora šele zgoditi. Ni se že zgodila. To pomeni, da še ne obstaja. Torej če vas je strah, trpite za nečim, kar v resnici ne obstaja. Če trpite za nečim, kar se še ni zgodilo, ali to pomeni, da ste pri zdravi ali nezdravi pameti? Edini izgovor, ki ga imate, je »Tudi vsi drugi so kot jaz«. Večina je na vaši strani. Vendar to še vedno ne pomeni, da je to prav, saj trpite za nečim, kar NE OBSTAJA.

Kako premagati strah


Strah ni produkt življenja, temveč je produkt halucinatoričnega UMA. Trpite za tistim, kar ne obstaja, ker niste zakoreninjeni v realnosti in resnici, temveč v svojem umu, ki nenehno predeluje preteklost in jo izloča v prihodnost. V resnici o prihodnosti ne veste NIČ. Vse, kar naredite, je, da vzamete košček preteklosti, ji nadenete 'make up' in mislite, da je to prihodnost.

Lahko načrtujete svoj jutri, vendar NE MORETE ŽIVETI v svojem jutri. V tem trenutku ljudje živimo v jutrišnjem dnevu, zato je toliko strahu na svetu. Edina stvar, ki jo lahko naredite, je, da se prizemljite v SEDANJOST. Če sprejemate stvari, ki se dogajajo v tem trenutku in si ne predstavljate stvari, ki NE OBSTAJAJO, potem NI PROSTORA ZA STRAH. Ko domišljija in halucinacije izginejo, kje je potem strah? Ne boste si domišljali nečesa, kar ne obstaja, temveč boste samo odgovarjali na stvari, ki obstajajo v tem trenutku.  

Začutite hvaležnost, ko se zjutraj zbudite, in mir, ko zvečer zaspite. Vzemite si čas in opazujte sončni vzhod. Zavejte se tistega drobnega trenutka, ki je edinstven in neponovljiv. In naj vam ne bo samoumeven, ker ni. Ste svobodni in srečni, da si lahko vzamete trenutke za opazovanje sonca, za objemanje dreves, za ležanje na travi in za kopanje v reki. Vse te stvari jemljemo preveč za samoumevne, a so v resnici blagoslov. Samo pomislite, koliko ljudi na svetu nima te možnosti. Torej ste eden izmed peščice blagoslovljenih, ki to ima. Zavejte se tega.

Zbirajte majhne trenutke, ki naj bodo zavestni, in živeli boste svoje življenje.

Zato se ne bojite živeti in ne ozirajte se nazaj, temveč stojte trdno v TRENUTKU TUKAJ in ZDAJ.

Ste za izziv? Vsaj enkrat na teden imejte 'dan brez strahu'. Vesela bom, če mi boste sporočili, kako vam je šlo. Izziv ni lahek, a je dosegljiv. Preverjeno. Večkrat. Napredek je počasen, a vreden truda in energije. Zaupajte mi!

 

 
0 komentar    Teme:
Nalagam...
PRIJAVI  

Komentarji

  Bodi prvi in podaj svoj komentar! S svojim komentarjem dobiš tudi 3 žarke!

Facebook komentarji