Pozabili smo, da nismo gospodarji - ampak varuhi planeta

INTERVJU

ANDREJ PEŠEC: “POZABILI SMO, DA NISMO LASTNIKI, AMPAK VARUHI PLANETA.”

UVODNIK: Andrej Pešec živi v Ljubljani in je po izobrazbi univ. dipl. politolog mednarodnih odnosov, predavatelj, svetovalec in trener ter strokovni sodelavec preko 250 zavodov po Sloveniji in na tujem. Od leta 2012 se od najboljših svetovnih psihologov, pedagogov in strokovnjakov z različnih področij intenzivno uči znanosti o odnosih. Vodil je že preko 2500 predavanj, seminarjev in webinarjev v Sloveniji in tujini. Pri svojih 36-ih letih se tako lahko pohvali s pestro paleto izkušenj in znanja na področjih, ki so v življenju nepogrešljiva in nadvse pomembna, a jim še vedno posvečamo premalo pozornosti - kar se nam tudi vidno maščuje. Učimo se od modrih ljudi, ki vedo, kaj počnejo in so v tem uspešni. Eden takšnih je zagotovo tudi Andrej Pešec.

VPRAŠANJE: Andrej, kaj bi izpostavili kot največje dosežke v svojem življenju? S čim se lahko najbolj pohvalite?

Nikdar ni dobro govoriti o svojih zaslugah ter napakah drugih, tako bi raje kot svoje dosežke izpostavil kaj drugega. Od malega sem si želel postati del elite, tako sem vesel, da imam danes resnično dostop do, verjamem, elitnih ljudi. Prava elita. Pošteni, plemeniti, modri, zanesljivi in predani ljudje. Vse želje se nekje nekoč morajo uresničiti, tako deluje to vesolje, zato je smiselno dobro izbirati, kaj si želiš ter v katero smer deluješ. Zelo dobrodošlo je spoznati, da sam marsičesa ne veš in da lahko ogromno pridobiš, če se aktivno predaš življenju in vedno ter povsod iščeš in slediš resnici, dobroti, modrosti. Najbolj vesel sem, da me je nekje pri 25-ih letih do neke mere srečala pamet, tako upam in verjamem, da me vsaj še nekaj časa ne zapusti. 

VPRAŠANJE: Kakšno je vaše mnenje o trenutni situaciji v svetu? Res razsaja smrtonosen virus ali je v ozadju kaj drugega?

Nimam popolnega pregleda nad celotno situacijo, zato težko izpostavim končna mnenja o tem, kaj in kako se dogaja, vsekakor pa je situacija zelo zelo sumljiva. Ne vem za virus, vsekakor pa razsajajo naivnost, nevednost, materializem in žlehtnoba. 

Vlada je na nek način dolžna poskrbeti za varnost ljudi, prepričan pa sem, da pri tem ne bi smela iti tako daleč, da tako konkretno ali pa diskretno nasilno posega v najbolj osnovne pravice državljanov.  

Desetletje nazaj sem kar nekaj let namenil študiji raznih t. i. elit, farmacije, bank in naletel na marsikaj, ob čemer ti postane slabo. K sreči pa nisem ostal le pri raziskovanju temnih vsebin, ampak kaj kmalu od kazanja s prstom prešel k iskanju rešitev. Ne v sistemu, politiki, vladi, ampak pri samem sebi ter pri svojem odnosu do vseh in vsega. Reče se, da svet ni tu le zato, da mi spreminjamo njega, ampak predvsem, da on spremeni nas. Da spoznamo, kaj je resnično in kaj ne ... Za kaj se je vredno boriti in za kaj ne. 

VPRAŠANJE: Lahko trenutno stanje uporabimo v svoj prid?

Samo po sebi ni nič ne dobro ne slabo, tako lahko trenutno stanje uporabimo za krasen korak naprej. Vem le, da smo zašli in da je skrajni čas, da se vrnemo k preprostemu življenju, kjer bomo začeli plemenito skrbeti drug za drugega, za naravo, planet in vse, kar obstaja. Pozabili smo, da nismo lastniki, ampak varuhi planeta, in da se vrhovno zavetje ne skriva v nobeni injekciji, zavarovalniški polici ali tablici zlata, ampak v pravem znanju in pristopu k življenju. 

Lahko vam povem kratko zgodbo, ki precej lepo opiše trenutno situacijo. Nekega dne se na kraljevi dvor hkrati zatečejo trije zaskrbljeni kmetje. Prvi začne: »Ne morem verjeti! Pred nekaj dnevi se je na naš vrt zatekel slon. Slon! Najbolj nenavadno pa je to, da je prečkal ves vrt, brez da bi ga poškodoval, nato pa se je njegov repek zataknil za ograjo, in vse je šlo po zraku ... Uničena sta tako ograja kot vrt ...« »Hmmm ... Nenavadno,« potoži kraljevi sel.

Vznemirjeno spregovori tudi drugi kmet: »Danes zjutraj smo iz velikega stolitrskega soda pretakali vodo ... Natančno smo pazili, da ne bi česa polili ... Ko pa smo imeli polnih šele polovico planiranih steklenic, je vode zmanjkalo ... Polovica vode je izginila kdove kam!« »Hmmm ... Nenavadno,« zastoka sel.

Besen s pritožbo začne tudi tretji: »Včeraj smo okrog hiše postavili ograjo. Leseno. Skupaj sto metrov obsega. Danes pa se zbudimo in gremo ven ter opazimo, da se je naša ograja skupaj s parcelo skrčila za polovico. Njen obseg je pol manjši! Kako je to mogoče?« »Hmmm ... Nenavadno ... Nenavadno ...« zmedeno zaprede sel. 

»Ne poznam odgovora na vaše dileme, tako bom potreboval kraljevo usmeritev in pomoč. Počakajte, prosim.« Sel odide h kralju in mu pove vse, kar je slišal od vaščanov. Kralj se zaskrbljeno prime za glavo in reče: »Dragi moj ... Začeli so se hudi časi. Vse to so znaki, da prihajajo težka leta.« »Kakšni znaki? Znaki česa?« vpraša sel. 

Prva zgodba, primer s slonom, nakazuje na to, da bodo v dobi, ki prihaja, veliki lopovi kradli vsem na očeh ... Ko pa bo kje kakšen mali človek nehote zakrivil kakšno neumnost ali za sestrin rojstni dan ukradel kakšno čokoladico, ker preprosto nima denarja, ga bodo linčali ...

Druga zgodba, primer z vodo, predstavlja prihod časov, ko bodo dali starši svojim otrokom vse, kar imajo. Vse! Otroci pa tega ne bodo znali ceniti ...  

Tretja zgodba pa simbolizira sodobno državo, ki bo stalno večala davke in krčila pravice ter svobodo svojih državljanov, do točke, ko jim ne bo ostalo nič več ... Knjiga Šrimad Bhagavatam celo uči, da bodo v strahu pred vladarji bežali v hribe in gore ...

»Kje pa so sedaj ti trije kmetje?« vpraša kralj Yudhisthira. »Kje? Daj, da pogledam spodaj ...« Sel Bhima se kmalu vrne in odgovori: »Ni jih ... Nikjer nobenega ...« Yudhisthira odvrne: »To pa je še četrti znanilec dobe, ki prihaja: ljudje bodo jadikovali in tožili, kaj in kje vse ne štima ... Ko pa jim boš povedal recept in zdravilo za to – ne bo nikjer nikogar ...«

Rešitev za nastalo situacijo je precej, vprašanje pa je, kako sprejemljive so za nas, saj smo se navadili na čudežne tabletke, ki pa preverjeno ne delujejo. Samooskrba, znanje, modrost niso škodili še nikomur ... Narava vedno več da kot vzame. Prav tako več kot daš, več dobiš ... 

Biti skoraj povsem odvisen od nekoga, ki te za vsak košček kruha, ki ti ga da, pogosto še dvakrat fino useka čez hrbet, pa verjamem, da ni najbolj zdravo. 

VPRAŠANJE: Kako sedanja situacija vpliva na otroke? Kaj menite o obveznem testiranju otrok v šolah in nošenju mask - kako to vpliva na njihovo duševnost in razvoj?

Pogosto delujem tudi na šolah, kjer naletim na zmedene, prestrašene in – tesnobne otroke, ki sami ne vedo, kaj je smiselno in prav ter kaj ne. Mama pravi nekaj, oče drugo, učitelj tretje, vest pa četrto ... Maske utegnejo v določenih situacijah seveda pomagati, no, dihanje v maskah je zelo težavno, govor prav tako, maske človeka simbolično oropajo tudi dostojanstva.

Če vam razmere v šolah niso všeč, jih šolajte doma ali organizirajte vzporedno skupno učenje v manjših skupinah. Poznam nekaj zares krasnih oseb, ki so bile vzgojene na tak način. Povezujte mlade z ljudmi, ki imajo kvalitete, kakršne želite videti tudi pri vaših otrocih, prav tako jih razvijajte sami. Mlade nagovarjam k temu, da postajajo strokovnjaki svojega področja, začenši s tem že pri ranih letih. Staršem priporočam temeljit, kvaliteten osebni pristop k vzgoji in delu z mladimi. Mladim smo dolžni pomagati razviti karakter, odkriti njihove inklinacije ter jih narediti za neustrašne.

Vrnimo se h koreninam. Začetek šolstva precej sovpada z začetkom industrijske revolucije. Otroci hrepenijo po praktičnem življenjskem znanju, personalnosti in dobrih zgledih, ki pa jih je tako doma kot v šolah vse manj. Letošnje leto bodo tako kot prejšnje rezultati mladih spet slabši, saj se je v okolju, ki je prežeto s strahom in negotovostjo, zelo težko učiti. 

VPRAŠANJE: Kako pa v teh časih ohranjati motivacijo? 

Smisel je najmočnejša motivacija. Pedru Opeki na Madagaskarju ne manjka motivacije. Nikoli Tesli in Materi Terezi pred leti ju tudi ni ... Predvsem pa, dragi učitelji, botrce in starši: otrok ne učite verjeti v Božička in Miklavža, ampak jim raje predstavite življenje, kakršno je - skozi oči modrosti in svetih ljudi. 

Povejte mi nekaj: kako boste učili in motivirali otroke, še posebej tiste pametnejše, če jih učimo, da bolj ko ne živimo tja v en dan? Da je tam nekje nekaj počilo in sedaj, evo mene, evo tebe? Kako? Nemogoče. 

VPRAŠANJE: Kakšne rešitve predlagate, kaj lahko storimo?

Če bi nekdo prišel na seminar in začel krasti ter tepsti vsepovprek, verjetno ne bi rekli: »Hvaljen Jezus, Salam Alejkum, Hare Krišna ... Jutri spet pridite, bomo imeli še več denarja in otroke s seboj ...«, ampak bi ga debelo pogledali in ga vprašali, če se mu je zapeljalo. 

Podobno se je v življenju treba znati postaviti za reči, ki so zares pomembne. Brez junakov, kot sta Luther King Ml. ali Nelson Mandela, ki so načela in vrline postavili pred svoje lastne interese in udobje, bi svet še hitreje drvel v brezno. Imamo dva pogleda na delovanje: eden je ta, da je vse odvisno samo od nas, drugi pa, da od nas ni odvisno – nič. Da bodo vse uredili Krišna, Jahve, Alah ... Nobeden od teh pogledov ni točen. Naša naloga je vedno in povsod dati vse od sebe, raziskati, kaj je dejansko dobro za vse, končne rezultate pa prepustiti življenju in času. Če človek da vedno vse od sebe – kaj še lahko stori? 

Predlagam, da vsak postane mojster vsega, kar počne, ter strokovnjak na svojem področju, kjer bodo drugi bolj rabili nas kot mi njih. Sodelujmo z naravo. Vrtovi. Sadovnjaki. Samooskrba. Postanimo znova odvisni od nje, ne pa od sistemov, zgrajenih na šibkih, oportunističnih temeljih. 

Predlagam močne, srčne in velikodušne družine, kjer bodo otroke vzgajali odgovorni, predani in pošteni očetje ter ljubeznive in plemenite mame.

VPRAŠANJE: Kaj pa prehrana?

Predlagam prehod na vegetarijansko prehrano. Ena največjih neumnosti, ki sem jih slišal, je, da je na svetu preveč ljudi. Norost. Prostora je še za milijone in milijarde ljudi. Narava vedno veliko več da kot vzame, preprosto pa nam ne sme več dopuščati, da tako malomarno ravnamo z njo in našimi brati in sestrami v različnih življenjskih oblikah, tudi v telesih živali, celo dreves ... Že Einstein je rekel, da nič ne bo bolj pomagalo človeštvu kot prehod na rastlinsko prehrano. Temu so sledili tudi Tesla, Gandhi in še kdo ...  

VPRAŠANJE: Menite, da bi se morali bolj obrniti k duhovnosti?

Vsekakor je dobro vedeti, s čim imaš opravka, ne bi pa preveč energije in časa posvečal le trenutnim političnim dogajanjem po svetu. Redno se posvečajte tudi duhovnemu znanju, modrosti, svetim vsebinam. Samo dve vrsti ljudi v tem svetu sta srečni: prvi so, nekoliko grdo rečeno, t. i. »nori« ljudje, ki se niti sami ne zavedajo dobro življenja okrog sebe; drugi pa so modri, sveti ljudje. Vsi ostali smo nekje vmes – na stresu, skrbeh in tabletah ... Na nas je torej, kateri četici se bomo pridružili, prvi ali drugi.

Nismo gospodarji planeta, ampak njegovi skrbniki. Sveta nismo naredili, vse pa delamo na tem, da ga uničimo. Kako se navadno obnašaš, ko prideš nekam na obisk? Prematavaš sem in tja inventar, gostiteljem pljuvaš v obraz, razbijaš vaze? Če si vsaj rahlo pri sebi, verjetno ne. 

VPRAŠANJE: A točno tako mi ravnamo s tem svetom ...

Ta svet ni naš dom. Lepo in potrebno je delati na tem, da spet postane povezan, miren in zelen. Čudovito je, da nekateri to počnejo in ne čakajo, da bodo vse postorili drugi. Nekdo je rekel, da svet ni tako turoben, ker t. i. slabi naredijo toliko slabega, ampak zato, ker t. i. dobri ne naredijo še več. 

Modrec Šrila Prabhupada je, zanimivo, rekel, da naši glavni izzivi niso le virus in epidemija, ampak bolezen, smrt in slepo sledenje sektaštvu, materializmu in darvinizmu ... Vam je všeč, ko telo postaja vse bolj zgubano in dementno? Ko komu od dragih odpove telo? Prepričan sem, da ne. Smiselno je posvetiti pozornost tudi tem, pravim izzivom življenja. V primeru iskrenih prizadevanj, dobre družbe, sledenju dobrih primerov velikanov človeštva in zdrave kmečke pameti se nimamo česa bati. Življenje, narava, vesolje in Bog namreč vedno krijejo hrbet tistim, ki ga krijejo Njim ... Samo naprej ...  

IZPOSTAVLJEN TEKST:

“... svet ni tu le zato, da mi spreminjamo njega, ampak predvsem, da on spremeni nas. Da spoznamo, kaj je resnično in kaj ne ... Za kaj se je vredno boriti in za kaj ne.”

“Vem le, da smo zašli in da je skrajni čas, da se vrnemo k preprostemu življenju, kjer bomo začeli plemenito skrbeti drug za drugega, za naravo, planet in vse, kar obstaja.”

“Biti skoraj povsem odvisen od nekoga, ki te za vsak košček kruha, ki ti ga da, pogosto še dvakrat fino useka čez hrbet, pa verjamem, da ni najbolj zdravo.”

“Predlagam prehod na vegetarijansko prehrano. /.../ Že Einstein je rekel, da nič ne bo bolj pomagalo človeštvu kot prehod na rastlinsko prehrano. Temu so sledili tudi Tesla, Gandhi in še kdo ...”

“Nismo gospodarji planeta, ampak njegovi skrbniki. Sveta nismo naredili, vse pa delamo na tem, da ga uničimo.”