Opravite z odlašanjem v treh minutah

piše: Sabina Šilc
25. november 2010    347 ogledov

Zakaj bi nekaj naredil/a danes, če lahko odložim na … pojutrišnjem!

Odlašamo s plačevanjem računov, nakupovanjem daril ali pisanjem voščilnic, zamujamo na zmenke, prelagamo pisanje domačih nalog, likanja se lotimo, ko je v omari le še ena majica … odlašamo lahko z vsem. Zdaj, na začetku leta, ki smo ga že obremenili z obljubami, kaj vse bomo letos resnično naredili, zaključili, razmislili … je pravi čas, da opravimo z odlašanjem, saj je, kot smo pravkar ugotovili, leto dni zelo kratko obdobje za vsakršno resno delo.
Odlašamo s plačevanjem računov, nakupovanjem daril ali pisanjem voščilnic, zamujamo na zmenke, prelagamo pisanje domačih nalog, likanja se lotimo, ko je v omari le še ena majica … odlašamo lahko z vsem. Zdaj, na začetku leta, ki smo ga že obremenili z obljubami, kaj vse bomo letos resnično naredili, zaključili, razmislili … je pravi čas, da opravimo z odlašanjem, saj je, kot smo pravkar ugotovili, leto dni zelo kratko obdobje za vsakršno resno delo.

Da bi lahko preložila pisanje malce daljšega besedila, kar sicer rada počnem, sem pospravila vso hišo, kar sicer počnem nerada, in zdaj pišem ta članek, kar sicer rada počnem, vendar z njim odlagam počitek in užitek … česar pravzaprav ne razumem več dobro. Razumem, da odlašamo z delom, da bi se lahko igrali, da pa vesele stvari v življenju odlašamo s tem, da delamo … To je že nekoliko … bolno, kajne?!

Toda lahko se pohvalim, da sem prenehala odlašati z razumevanjem same sebe, tega se namreč polotim takoj! No, še čaj si skuham, potem pa res začnem razmišljati o tem!

Vsi sem in tja odlašamo

Toda obstajajo lažje in težje oblike te »bolezni«. Zelo slabo je, če vedno prepozno (ali nikdar) opravimo, kar bi morali, in zelo slabo je, če odlašamo z ŽIVLJENJEM. Dokaj slabo je, če sebi in/ali drugim do konca požremo živce, ko v zadnjem roku naposled opravimo, kar bi morali − in seveda postopek naslednjič ponovimo. Znosno (vendar še ne dobro) je, če med odlašanjem, da bi opravili, kar bi morali, postorimo vsaj kaj drugega s seznama NUJNA OPRAVILA. Dobro (vendar še ne odlično) je, če odlašamo zavestno in z dobro voljo, ker vemo, da bomo s tem, ko bomo zadevo uredili v glavi, za boljšo izvedbo dela porabili manj časa, kot bi ga sicer.

Samogovori

Zanimivo je, da so najuspešnejši »odlašalci« nemalokrat skriti očem, saj so pogosto zelo delavni. Med nami je le malo lenuhov! Kako bogate pogovore opravljamo sami s seboj − in ti niso vedno prijazni! Takšni samogovori se nam zdijo tako pomembni, da nam pozneje zmanjka časa za delo …

Ključne sestavine tovrstnih samogovorov:

  • razmišljanje, da bi bilo počasi le treba začeti z delom,
  • gledanje na koledar in na uro, pri čemer se pogostost tega početja stopnjuje …
  • očitki sebi,
  • očitki drugim,
  • iskanje krivde pri drugih,
  • iskanje krivde pri sebi,
  • laganje drugim (»že končujem«),
  • laganje sebi (»vse imam v glavi, le še …«),
  • obljubljanje sebi in drugim, da se zadnjič tako mučimo …,
  • naštevanje veliko pomembnejših opravil,
  • poljubne začimbe (priporočam: sram, mnenje, da »sem v resnici nesposobna, da bi to opravila enako dobro kot X« in »kaj bom potem, če mi uspe?«).

Kaj so vzroki odlašanja?

Ne gre torej za slabo dojemanje časa. Psihologi ugotavljajo, da se takšnega vedenja naučimo v otroštvu, ker so odlašali že starši, ali pa je nastalo iz odpora do pretirano stroge vzgoje. Nekateri se navadijo, da jih »nosi« adrenalin, ki se sproži zaradi doživljanja nevarnosti v obliki zamujenega roka. Nekateri odlašajo zaradi strahov, povezanih s sámim delom, drugi ga »nočejo« dokončati zaradi posledic, ki bodo sledile.

Včasih je naloga dolgočasna. Včasih to sploh ni naša naloga, ampak nam jo je vsilil šef. Včasih je naloga zahtevna in velika, zato ne zmoremo videti cilja. Včasih se upremo temu, da bi opravili nalogo, in z odlašanjem gojimo lažen občutek svobode. Podobno je z občutkom, da v delu ne moremo uživati. Včasih smo pretirano perfekcionistični in izdelek po nepotrebnem loščimo v nedogled. Včasih smo preprosto preutrujeni. Včasih pa odlašamo zgolj zato, ker imamo vgrajen tak »program«, in se niti ne sprašujemo, zakaj tako ravnamo.

Ene vrste odvisnost

Odlašanje je v hudi obliki podobno odvisnostim: nismo več gospodarji svojega ravnanja, to vlogo prepustimo internetu, sudokuju ali kavicam ob cigareti (pregovorna čik pavza). Zatekamo se k nadomestnim dejavnostim, da bi pozabili na ohromelost v stvarnem življenju. Spuščamo se po negativni spirali, saj nas nezavedanje, začinjeno z negativnimi čustvi, še bolj oddaljuje od cilja.

Prosim, ne nasmihajte se, stvar je resna! Marsikoga pripelje tudi do terapije, čeprav se ljudje večinoma zadovoljijo s tem, da zaradi odlašanja nenehno prenašajo hudo breme strahov, krivde in sramu. Na fiziološki ravni se to kaže v povečani produkciji stresnih hormonov, to pa ima za posledico poslabšanje zdravstvenega stanja.
Na makroravni se odlašanje s spremembo življenja kaže v klimatskih spremembah.

Motnja pozornosti

Neorganizirani odlašalci so navadno (ne)diagnosticirani ljudje z motnjo pozornosti. Njihovi možgani namreč delujejo razpršeno, zato imajo dodatne težave. Pri vseh pa gre za neskladje med zavestnim in nezavednim, med umom in čustvi, med načrtom in izvedbo, na kratko za nepretočnost. Posledica je šibka energija za delovanje, temu primeren pa je tudi rezultat.

EFT-zdravilo za odlašanje

Če je le možno, morate najprej poiskati svoj oseben vzrok za odlašanje. Poskusite se spomniti sporočil svojih staršev in vzgojiteljev in svojih odzivov nanje. Ali so vaše delo hvalili − ali pa nemara nikoli ni bilo dovolj dobro opravljeno? So od vas zahtevali takojšen odziv? Nikoli niste izvedeli, kaj si mislijo o vašem delu?

Vse to ima lahko posledice v obliki omejevalnega mišljenja. To mišljenje vas ovira, da bi se dela lotili pravočasno, in tega se boste znebili z eftanjem. Morda si mislite, da bo delo dobro opravljeno, tudi če se ne potrudite, ali da se ne izplača prizadevati, ker nikoli ne bo dobro opravljeno. Morda ste si vgradili odpor, ki pravi, da ste zdaj odrasli in lahko sami odločate, kdaj in kako boste opravili delo, torej se odločite, da boste delo še malo odložili … Morda ste omejevalno mišljenje in odpore pridobili pozneje, med šolanjem, v službi, v odnosu …

TEHNIKA ODPORA

1. korak
Da pridemo v stik s temi odpori, si privoščimo vsaj tri kroge tapkanja; začnemo na karate točki, ki je najpomembnejša za premagovanje odporov. Pri vsaki točki si z občutkom rečemo: Nočem dokončati tega dela! Kaj pa mi šef more! Sam naj dela! Nočem se spremeniti! Tega tako ali tako ne znam! In četudi bi znala, je dela preveč! Izmerimo svoj odpor do spreminjanja (po subjektivni lestvici od 1 do 10). Ne obremenjujemo se z natančnostjo ocene, to je le kažipot, ki pozneje pove, ali se odpori manjšajo.

Ti stavki ne pomenijo, da v resnici nočemo opraviti dela, odveč je tudi strah, da bomo z eftanjem te odpore samo še utrdili. Ne, ti stavki so le izhodišče za osvobajanje od omejevalnega mišljenja. Začnemo vedno tam, kjer smo. Ne pozabimo na mirno, globoko dihanje in redne požirke vode.

2. korak
Za vzorec ponujam nekaj možnih stavkov, vendar vam bo šlo bolje, če jih prilagodite svojim omejevalnim mislim.
Čeprav se naloge ne morem lotiti, se imam rada in se v celoti sprejemam.
Čeprav se bojim neuspeha, se imam rada in se v celoti sprejemam.
Čeprav sem jezna nase (čeprav me je sram ipd.), se imam rada in se v celoti sprejemam.
Izmerimo, ali je odpor kaj manjši.

3. korak
Ko se odpor nekoliko zmanjša, nadaljujemo.
Nekaj krogov eftanja porabimo za naslednje stavke:
Odločam se, da sprejmem odgovornost za …
Odločam se za pravočasno začenjanje z delom.
Odločam se za uspeh.
Ipd.
Izmerimo odpor.

4. korak
Naš odpor je že majhen
Eftamo:
Začenjam pravočasno.
Veselim se uspeha.
Zmorem.
Ipd.

Zelo verjetno se bo vaš splošen odpor zmanjšal, lahko pa se spet poveča pri konkretnih nalogah, kar pomeni, da se morate tudi eftanja lotiti v zvezi s to nalogo.

Zdaj je treba samo še premagati odlašanje s postopkom eftanja (ali po odlaševalsko: vedno se najde dober razlog, da še malo odložim …).

Deli svoje izkušnje! 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...