Jedro vsakega človeka so njegove vrednote. Vrednote so tiste, ki so na eni strani naš standard na podlagi katerega merimo in ocenjujemo stvari in obnašanja, na drugi pa nas usmerjajo in vlečejo naprej. Če izberemo zabavo pred učenjem je zagotovo zabava višje na lestvici naših vrednost, kot učenje, tako bodo naše odločitve, naša okolica in naša življenjska pot drugačna.
Kakšne so naše vrednote lahko razberemo skozi opazovanje naših vsakodnevnih odločitev. Glede na to, čemu posvečamo več časa in za kaj se odločamo, vidimo kaj nam je zelo pomembno in kaj nam je pomembno manj. Ko to vemo, vemo kdo smo in kot taki smo usklajeni s tem kar mislimo, verjamemo, govorimo in delamo. Ta usklajenost nam da moč in stabilnost. Kajti vrednote so naš kompas, ki nam omogoča lažje odločitve. Če ne vemo kdo smo ne vemo niti kaj nam je vredno in kaj ne, kaj bolj, kaj manj in kam želimo priti. Težko sprejemamo odločitve in ustvarjamo pristne odnose.
Poznavanje sebe se splača, saj le tako lahko jasno okolici sporočamo kdo zares smo in v svoje življenje privabimo ljudi, ki verjamejo to isto, kot mi. To ne pomeni, da smo enaki saj se prav v različnosti skriva prostor za raziskovanje in učenje. Pomeni pa, da je naše bistvo podobno. Le v takšnih odnosih se lahko razvije zaupanje. Zaupanje je tista nevidna snov, ki povezuje, ki hišo naredi za dom, ki soseda naredi za prijatelja. Je lepilo.
Če mislimo, da bi morali biti nekaj drugega ali pa želimo okolico pretentati in ji namenoma predstavljati sebe, kot nekaj drugega nismo usklajeni, nismo stabilni in ne močni. Kot taki ne moremo v svoja življenja povabiti ljudi s katerimi bi lahko razvili zaupanje in dobre kvalitetne odnose. Nezavedno se namreč čuti, da nismo resnični, da je vse »fejk« in to sporočamo tudi okolici.
Kot vse v življenju je tudi to proces. Prvi korak je, da sprejmemo sebe točno takšnega, kot smo v tem trenutku. To je naša edina možna štartna pozicija. Nihče ni popoln in vsi na nek način smo. Primerjanje nas ubija, ne osvobaja zato sprejmimo tisto kar imamo s hvaležnostjo, kajti le iz tega odnosa se lahko rodi novo, še boljše. Naslednji korak pa je, da si upamo stopiti iz cone udobja, da stvari, ki jih delamo že vrsto let enako in nam ne prinašajo ustreznega rezultata naredimo drugače, na novo, da se lotimo novih stvari in si izpolnimo kakšno skrito željo. Le tako lahko širimo svoja obzorja, se spreminjamo in večamo naše možnosti in potenciale. Kajti razlika med uspešnim in neuspešnim človekom je le v tem, da uspešen zase vidi več možnosti med katerimi lahko izbira. To pa je posledica tega, da si upa širiti svoje obzorje.
Kadarkoli se lotimo nečesa novega, ko stopimo ven iz cone udobja se kreirata čustvena in kreativna napetost. Gre za dve nasprotni sili. Gre za trenje. Prva te vleče nazaj v cono udobja, druga pa ven iz nje, naprej. In naprej pomeni, da ostajaš v toku življenja, da rasteš, da boš lahko čutil več ljubezni, sreče in zadovoljstva. Če želiš naprej se moraš s svojimi čustvi soočiti, predvsem s strahom. V resnici je prav tvoj strah tvoja stopnička naprej, če stopiš nanjo in ne obsediš. Naj bo tvoja želja močnejša, kot tvoj strah. Gre za naraven proces in že, če to vidiš je polovico narejenega.
S pravilnim upravljanjem svojih čustev bo tvoja samopodoba rasla. Samopodoba je občutek tvoje lastne vrednosti. Le ko spoznaš in veš, da si vreden lahko zaživiš svoj potencial in vrednost vidiš tudi v drugih ljudeh. Kot tak si močen in stabilen član družine, prijateljstev, podjetja in ne nazadnje družbe.
