Poletje je. V daljavi slišim ptičje petje, poleg sebe pa ravno prav glasen klepet družbe, ki se zabava. Uživamo v toplih poletnih dneh, se nastavljamo sončku in nazdravimo s kozarcem dobrega vina projektu, ki je za nami. Obdaja nas morje in v zraku se čuti sol. Lepo je. Uživam.
Vedno, ko se počutim tako odlično in sem v tistem »mood-u«, ko neizmerno cenim, če ne že častim, življenje se mi porajajo vprašanja. Postanem radovedna, zanima me v čem je ključ življenja. In praviloma ravno v tem »mood-u«, ko zares čutim neizmerno ljubezen do življenja dobim odgovore, ki me potisnejo naprej po stopnišču življenja, da sem še višje in imam še lepši razgled.
Spomnim se dni, ko se mi je zdelo, da se vse dobro dogaja (po večini) le drugim. Znašla sem se v družbi ljudi, kjer sem se spraševala:« Pa kaj za vraga imajo ti ljudje, česar jaz nimam?« Zdelo se mi je, da jim vse gladko teče, da imajo vsega dovolj, pa še kar prejemajo ljubezen, pozornost, prijateljstvo in nove priložnosti. Kot da so vedno ob pravem času na pravem mestu. Imajo delo v katerem uživajo in ne samo to, za to so še pošteno plačani. In kar se mi je zdelo povsem skregano z mojo takratno logiko, so lahkotni in neobremenjeni. Takrat se mi je sicer zdelo bolj, da so neodgovorni in leni, da sploh ne vedo kaj je pravo delo in seveda, da se mi dogaja huda krivica.
Kasneje sem spoznala, da je v resnici moč, kako se moje življenje odvija, v meni. Da se smiljenje samemu sebi, objokovanje »usode«, ki mi ni po godu in nenehno pritoževanje in kritika drugih ali pa sistema na sploh, ne izplača. Je popolnoma nesmiselno. S časoma sem 100-odstotno »kupila« zakonitost, da je moje življenje v mojih rokah. Odločila sem se, da to zame velja. In da je v tem, kar delam, kar čutim in kar mislim dejansko moje krmilo za življenje. In nad tem imam vpliv! Uf, kako osvobajajoče. To je svoboda!
Bolj, kot se tega zavedam večji vpliv imam. In ja, lažje je to napisati, kot to zares narediti. Težje je ob neki življenjski okoliščini, ki je na prvi pogled slaba imeti kontrolo nad negativnimi mislimi in občutki. Gre za osebnostni fitnes. Na začetku je težko, delaš zavestno potem, ko vidiš rezultate, ko vidiš, da stvar zares funkcionira pa postaneš visoko motiviran saj občutiš kakšno svobodo ti to prinese. Čez čas si to ti, je tak način funkcioniranja tvoj. So tiste poti v možganih drugače zapeljane, je avtomatizem. Kot gradnja ceste, potrebno je precej napora in dela, da lahko potem promet steče tekoče.
In, če se vrnem nazaj. Zakaj nekaterim na prvi pogled pripada vse, drugim pa ne? V čemu je ključ? Ne želim se ponavljati, pa se moram. Vse izhaja iz odnosa, ki ga imamo sami s seboj. Kako pomemben je ta odnos želim prikazati skozi različne zorne kote. Kajti iz tega odnosa izhajajo vsi ostali odnosi. Uživanje, dajanje in sprejemanje vsega lepega se začne pri nas samih.
Koliko dobrega mi privoščimo sebi? Če nismo zadovoljni s tem kako drugi ravnajo z nami je prav, da si upamo zastaviti vprašanje:« Kako pa jaz ravnam sam s sabo? Kaj mislim o sebi? S kakšnimi mislimi, čustvi in ne nazadnje hrano, se hranim? Kako skrbim za svoje telo?”
Preko tega, kar omogočamo oziroma nudimo sebi skozi misli, čustva, gibanje, hrano…nezavedno sporočamo drugim kaj pričakujemo in si želimo. To se odraža tudi v tem, koliko imamo priložnosti, da uživamo, da smo v dobri družbi, da pridejo do nas nove priložnosti, smo srečni in ljubljeni. Ko sebi privoščiš najboljšo »hrano« in si prijazen in ljubeč do sebe, si tak avtomatsko tudi do vseh v tvoji bližini.
Kdo si ne bi želel imeti takšnega sodelavca, partnerja, prijatelja, starša?
inspiracije