Prvi del te serije si lahko preberete tukaj.
Začetni elementi, ki vplivajo na to, v kateri eneagramski tip se bodo naši nevroni povezali, so:
- energijsko-genetska 'zgodba' matere in njenih prednikov,
- energijsko-genetska 'zgodba' očeta in njegovih prednikov,
- energijsko-informacijski vplivi med nosečnostjo.
Ti trije elementi močno zožijo število 'primernih' duš, ki bi se v trenutku rojstva lahko inkarnirale v novo bitje. Po kakšnem ključu se zgodi končni izbor, lahko le ugibamo, dejstvo pa je, da je duša, utelešena v kateremkoli človeku, kompatibilna z zgoraj naštetimi energijskimi vplivi.
Za nezavedno 'izbiro' prevladujočega eneagramskega modela povezave nevronov pa sta ključna še dva elementa:
- značilnosti kolektivnega polja družine, v katero se otrok rodi in s katerim se začne na nezavedni ravni povezovati takoj po rojstvu;
- to, v kakšni meri so v tej fazi zadovoljene otrokove osnovne potrebe (po hrani, po dotiku, po ljubezni, po občutku varnosti ...).
In ko torej otrok spozna, da je entiteta, ločena od celote, katere del se je počutil do tega trenutka, zgoraj našteti elementi 'izberejo' prevladujoči eneagramski model, v katerega se povežejo njegovi nevroni.
Motivacijska gibala in osebnostne značilnosti preostalih osmih eneagramskih tipov:
Drugi tip
a) Interpretacija globinskega neugodja:
Občutek nepotrebnosti.
b) Vedenjski model, s katerim poskuša tako interpretirano neugodje izničiti:
Rad pomaga, a v kontekstu želje, da nekomu dokaže, da je potreben, pogostokrat tudi tako, da na nezavedni ravni ustvarja krize, ki jih potem rešuje in s tem vpletenim dokaže, da ga potrebujejo. Kaže čustva in dramatizira, je občutljiv za kritiko, za svoje lastne potrebe pa ne naredi skoraj nič. Primer nezavednega onemogočanja drugih, zato da bi jim pokazal, da ga potrebujejo, je mama, ki se identificira z materinstvom in otroku ne pusti odrasti, saj bi potem pri njej na plano prišel občutek nepotrebnosti.
Tretji tip
a) Interpretacija globinskega neugodja:
Občutek nepomembnosti.
b) Vedenjski model, s katerim poskuša tako interpretirano neugodje izničiti:
Ves čas je angažiran na različnih področjih, tekmovalen in zasvojen z delom. Pogostokrat si zastavi nerealne cilje oziroma cilje, ki presegajo njegove sposobnosti, vendar neuspeha ne prenese. Zato poskuša uspeti tudi s pomočjo laži, manipulacij in izkoriščanja drugih. Vtis na druge poskuša narediti z delom oziroma vsem tistim, kar počne.
Četrti tip
a) Interpretacija globinskega neugodja:
Občutek ničvrednosti.
b) Vedenjski model, s katerim poskuša tako interpretirano neugodje izničiti:
V okolje poskuša plasirati podobo posebnosti, ki se lahko kaže skozi oblačenje, vedenje … Obseden je z elitizmom in nevoščljiv tistim, ki se mu zdijo bolj posebni kot on. Po naravi je občutljiv in se pogostokrat usmerja na težave; čustveni vihar, ki divja v njegovi notranjosti, izraža skozi evforijo ali depresijo, pogostokrat tudi skozi umetnost. Je razmeroma intuitiven, egocentričen, čudaški in se zanima za psiho.
Peti tip
a) Interpretacija globinskega neugodja:
Občutek ranljivosti.
b) Vedenjski model, s katerim poskuša tako interpretirano neugodje izničiti:
Običajno veliko bere in zbira informacije, deluje pa ne. Globoko v sebi je prepričan, da bo v odnosih ranjen, česar se boji. Zato si ustvari racionalen, predvidljiv način življenja, v katerem mu 'ni treba' delovati na čustveni ravni, ki se mu zdi negotova in polna nevarnosti. V družbi je bolj tiho, razen kadar je govor o temi, ki jo dobro pozna.
Šesti tip
a) Interpretacija globinskega neugodja:
Občutek nezavedanja sebe.
b) Vedenjski model, s katerim poskuša tako interpretirano neugodje izničiti:
Pričakuje, da bodo zanj poskrbeli drugi (družba, določena skupina …). Je poslušen in lojalen, drži se dogovorov in zakonov. Pogostokrat se vklopi v ezoterične ali religiozne skupnosti, pri čemer popolnoma zataji sebe in deluje pod vplivom drugih. Nagnjen je k temu, da obstaja prek nekoga drugega, npr. guruja, čigar identitete ne sme nihče ogroziti. Oseba s takšnim vplivom nanj je lahko tudi oče ali mati. Dela le tisto, kar ta oseba reče (ob učiteljevih nogah). Nima torej svojega mnenja, svojega življenja in je popolnoma v arhetipu žrtve. V partnerstvu je zanj značilno prekomerno obsesivno in kompulzivno vezanje, ki pogostokrat privede do tega, da ga partner zapusti.
Sedmi tip
a) Interpretacija globinskega neugodja:
Nesposobnost soočenja s težavami.
b) Vedenjski model, s katerim poskuša tako interpretirano neugodje izničiti:
Od vsega, kar prepozna kot neugodno in neprijetno, rad na tak ali drugačen način pobegne Zanj je najpomembnejši hedonizem, za katerega je pripravljen tudi koga izkoristiti. Je pa radoveden, nezmeren in stalno išče nove izkušnje. Usmerjen je v prihodnost. Rad govori (njegov govor je slikovit in poln pretiravanja), a je slab poslušalec. Veliko stvari začne, a jih malo dokonča (ko mu je o neki stvari 'vse jasno', zanjo izgubi zanimanje). Rad je v središču pozornosti. Veliko mu pomeni osebna svoboda.
Osmi tip
a) Interpretacija globinskega neugodja:
Občutek nemoči.
b) Vedenjski model, s katerim poskuša tako interpretirano neugodje izničiti:
Vse aktivnosti usmerja v to, da bi imel občutek moči in prevlade. Je odločen, bojevit, eksploziven, ukazovalen in iznajdljiv. Kar si misli o drugih in o situacijah, pove naravnost in brez ovinkarjenja, ne ozira se na mnenja drugih, o svojih občutkih in čustvih pa težko govori, saj drži ljudi na distanci in jih poskuša nadzorovati. Je posesiven in pogostokrat maščevalen.
Deveti tip
a) Interpretacija globinskega neugodja:
Podcenjevanje samega sebe.
b) Vedenjski model, s katerim poskuša tako interpretirano neugodje izničiti:
Izogiba se konfliktom, je pasiven, počasen in neodločen. Želi biti v dobrih odnosih z vsemi ljudmi. Želi si povezave s partnerjem, a mu to redkokdaj uspe, saj se izogiba reševanju nesporazumov. Pogostokrat o ljubezni veliko govori, v resnici pa je ne čuti – lažno objemanje na različnih duhovnih srečanjih. Je prilagodljiv in ustrežljiv. Svoje želje potlači in raje ugodi željam drugih. Ve, česa noče, in ne ve, kaj si v resnici želi. Svoja resnična čustva skriva, pogostokrat je zasanjan. Težko se osredotoči in se hitro zmede.
Prevladujoči eneagramski model določi način, na katerega se začne otrok poglobljeno povezovati s kolektivnim poljem družine (zato so pogostokrat otroci iz istega okolja popolnoma različni). To kolektivno polje ima pečat vseh članov družine in njihovih prednikov, vsebuje njihove bolečine, kulturološke in sociološke vplive, prisotne skozi zgodovino družine. Sestavljeno je torej iz več polj, ki so se v družini razvijala, s tem, da ima eneagramski model otroka tendenco tesnejše povezave na tisti del tega kolektivnega polja, ki je v družini najbolj dominantno. Nato se začne proces adaptacije na to polje, ki predstavlja esenco razvoja otrokovega lažnega jaza.
Se nadaljuje ...
inspiracije