Barbara Podlogar

Kako ponovno vzpostaviti povezavo s seboj?

2. februar 2015    732 ogledov

Vsak človek ima znotraj sebe nepredstavljive potenciale, ki pa smo jih prekrili z nerazumevanjem sebe in življenja. Dostop do teh potencialov onemogoča naš nenehno dejavni um. Misli, razmišljanje, takšni in drugačni koncepti so morda bili nekoč znak inteligence in razgledanosti, vendar se časi spreminjajo. Razmišljanje je premlevanje že doživetih, izrečenih besed. Je premlevanje zastarelih konceptov in rešitev. Brskamo po starem, da bi z neko novo kombinacijo dobili nekaj novega, se gremo reciklaže. Ta reciklaža pa za nas ni tako koristna, kot je morda na področju ekologije. Sploh če vemo, da se po naših glavah v 90 odstotkih pretakajo ene in iste misli. Da so te misli velikokrat omejene – saj skoznje začnemo verjeti v svojo omejenost, v to, da je vse okrog nas omejeno.

Sodoben človek se je začel spraševati, kdo je, kaj si zares želi, kaj je njegov namen, ker ni srečen. Ne ve bistvenih stvari o sebi, ker je to njegovo bistvo neslišno pod kopico navlake, ki je že dolgo ne potrebujemo več. Da bi lahko vzpostavili ponovno povezavo s seboj, je treba utišati um. Da bi lahko v novo nastali tišini spregovorili naše srce, naša duša, naše bistvo. In ne nazadnje da bi spet lahko zaznali svoje potenciale in moči znotraj nas. Da bi se ponovno zaljubili vase in v življenje.

Naš um je nekaj neverjetnega, vendar nam omogoča bistveno več, če ga imamo mi pod nadzorom, in ne on nas. Razmišljanje, analiziranje, kritiziranje so le odraz tega, da je naš pretok energije v telesu moten, da energija ne more nenehno teči skozi naše telo, da jo zajezimo. Za kakovostno in izpopolnjujoče življenje pa potrebujemo nenehen pretok.

Z razmišljanjem, tuhtanjem, analiziranjem ustavimo ta pretok, ustavimo tok življenja skozi naše telo. To pa občutimo, kot utrujenost, preobremenjenost …, saj nismo več kos vsemu. Ne zmoremo slediti, ker stopimo iz toka življenja.

Ponovno povezavo s seboj ustvarimo tako, da se umirimo, da zavestno sproščamo svoje telo, da se vsakodnevno otresemo vse napetosti. Popolnoma enako, kot se vsak dan tuširamo, da se znebimo neprijetnega vonja. Da se učimo biti vsak trenutek prisotni (tukaj in zdaj), in ko smo tukaj in zdaj, ne moremo razmišljati. In da, vsakodnevno razvijamo sposobnost uživanja v lastnem miru in tišini. Da se naučimo tako prisluhniti SEBI, ne svojim mislim.

Prihaja čas, ko bodo najbolj cenjeni in uspešni ljudje tisti, ki bodo znali ustvariti tišino znotraj sebe. Ki bodo skozi sebe omogočili nemoten pretok življenjske energije. Tako bodo podatke, odgovore in rešitve prejemali sproti iz te povezanosti, iz univerzalne knjižnice zavesti. Te rešitve, ti odgovori so napredni in omogočajo popolnoma drugačne življenjske izkušnje in rezultate, kot jih imamo zdaj.

Vir: www.barbarapodlogar.com
Kako se pa tebi zdi? 1
  Podaj svoj komentar in prejmi na svoj račun 3 žarke (za tvoj 1. komentar)!
Živič Vesna
  komentiral 6 leto nazaj
Se popolnoma strinjam. Govorim tudi iz lastne izkušnje. Mene je šele bolezen opomnila, da nekaj ne delam prav. Takrat sem se začela spraševati kdo sem, kaj me zares veseli, kaj je moje poslanstvo,...začela sem s sproščanjem, meditacijo in dolgimi sprehodi v naravi. Ko si sam s seboj v tišini in miru, ko ni prometa ali ljudi, ampak samo ptičje petje, žuborenje potočka in veter, takrat lahko poslušaš sebe, svoje srce in dušo.
Nalagam...