Medicare PLUS, diagnosti─Źni laboratorij

Melatonin in spanec

9. februar 2015    319 ogledov

Melatonin nastaja v ┼żlezi ─Źe┼íariki v mo┼żganih ter v o─Źesni mre┼żnici, le─Źi, gastrointestinalnem traktu in drugih tkivih. Najve─Źji organ, ki proizvaja melatonin, je ko┼ża, kjer se tvorita tako melatonin kot njegov stranski proizvod AFMK (N-acetil-N-formil-5-metoksikinuramin).

Melatonin ima mo─Źno antioksidativno funkcijo.

Ker je topen tako v ma┼í─Źobah kot v vodi, lahko prehaja skozi celi─Źne membrane in vstopa v celi─Źne organele (mitohondrije). Kot antioksidant je tako lahko prisoten povsod v mo┼żganih. Je edini antioksidant, ki vstopa v mitohondrije, kjer poteka celi─Źno dihanje. Tam nevtralizira proste radikale takoj ob njihovem nastanku.┬á

Melatonin poleg funkcije antioksidanta sodeluje tudi pri ciklu za spanje-budnost tako, da povzro─Źa zaspanost in zni┼ża telesno temperaturo. Na┼ía biolo┼íka ura nadzira naravni cikel spanja in budnosti ter nadzoruje, koliko melatonina na┼íe telo proizvaja. Obi─Źajno ravni melatonina za─Źnejo nara┼í─Źati v ─Źasu od srednje poznega do poznega ve─Źera, najvi┼íje ravni melatonina se proizvajajo pono─Źi (od 2. do 4. ure) in nato raven v zgodnjih jutranjih urah za─Źne padati.

Koli─Źina melatonina, ki ga na┼íe telo proizvaja, je odvisna od svetlobe. Med zimskimi meseci, ko so dnevi kraj┼íi, lahko na┼íe telo proizvaja melatonin bodisi prej ali kasneje v dnevu kot obi─Źajno. Ta sprememba lahko povzro─Źi simptome sezonske razpolo┼żenjske motnje (SAD) ali zimske depresije.

Ena od funkcij melatonina je tudi varovanje┬áDNA (genetski zapis celice)┬ápred oksidacijskimi po┼íkodbami. Kumulativne po┼íkodbe DNA so glavna posledica staranja celic zaradi prostih radikalov. Ko je DNA ┼że dovolj okvarjena, ne more proizvajati proteinov (npr. nevrotransmitorjev ┬áv mo┼żganih) in njena funkcija je trajno okvarjena. Melatonin lahko veliko tak┼ínih po┼íkodb prepre─Źi.

S starostjo koli─Źina melatonina upada.

Koli─Źina hormona, ki ga uspe sintetizirati ─Źe┼íariki, po 25. letu za─Źne upadati. Po 80. letu starosti ga ┼żleza ne izdeluje ve─Ź. Ko telo raste, samo izdeluje melatonin iz aminokisline l-triptofana. Po 20. letu se proizvodnja upo─Źasni, po 50. letu pa telo izdela le ┼íe eno tretjino koli─Źine melatonina iz mladosti. Zato ga tudi imenujemo hormon mladosti.

V medicini se melatonin uporablja proti nespe─Źnosti ali za zdravljenje poru┼íene arhitektonike spanja.

Ima veliko prednosti pred vsemi drugimi uspavali (to so ve─Źinoma uspavala skupine benzodiazepinov). Melatonin, ki je naravna sestavina, omogo─Źa zdravo arhitektoniko spanja (menjavanje┬áREM in NEREM┬áfaz spanja) in jo celo na novo vzpostavlja.

Kako pa lahko ugotovimo, kakšen je naš melatonin?

Testiranje melatonina se priporo─Źa pri ugotavljanju razlogov za nespe─Źnost, pri te┼żavah, povezanih s hiperaktivnostjo, ter takrat:

  • ko ve─Ź kot tri dni na teden ne spite normalno;
  • ko ┼żelite dolo─Źiti no─Źni┬áprofil hormona;
  • ko ┼żelite preveriti u─Źinkovitost hormonskih nadomestkov.

Lahko pa melatonin vpliva tudi na druge simptome in lahko ob nizki ravni vpliva še na:

  • sanjanje ÔÇô posamezniki, ki so u┼żivali dodatne koli─Źine melatonina, poro─Źajo o intenzivnem sanjanju. Predvsem se podalj┼íuje REM faza spanja.
  • moteno delovanje imunskega sistema,
  • motnje cirkadianega ritma,
  • motnje v spolnosti,
  • motnje v spominu ÔÇô predvsem na podro─Źju dolgoro─Źnega spomina,
  • hiperaktivnost,
  • te┼żave z depresijo,
  • glavobole in migrene,
  • motnje razpolo┼żenja.

Kako pa vi spite?

Vir: http://diagnosticni-laboratorij.si/melatonin/
Deli svoje izkušnje! 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 ┼żarke!
Nalagam...