Težnja po osebni realizaciji in osebnem uspehu v družbi
Bistvena značilnost predhodne (četrte) ravni je bila prilagajanje družbi in želja po tem, da bi družba na vseh ravneh ustrezno delovala. Lastne globinske želje je torej človek na četrti ravni zatajil v želji po tem, da ustrezno deluje družba, njegova partnerska zveza. Na peti ravni pa človek družbene danosti in svoj položaj v družbi doživlja kot odskočno desko za to, da se razvije in/ali ekonomsko uspe sam.
To običajno uresniči na enega od treh načinov:
- poskuša si izboriti prostor/ustrezen status v takšnem podjetju, kjer mu bo omogočeno ne le to, da dela stvari, ki ga globinsko izpolnjujejo, ampak tudi ustrezno napredovanje in s tem povezan višji status v družbi;
- se spusti v vode samostojnega podjetništva, kjer je odvisen sam od sebe in svojega dela, pod pogojem seveda, da se ukvarja ali izdeluje stvari, po katerih vlada v družbi določena potreba;
- kombinacija prvih dveh načinov (različna menedžerska in druga samostojna dela, vezana na določena podjetja in ustanove).
Cilj vseh treh načinov je ne le družbeni položaj, ampak tudi otipljiv finančni učinek. Vlaganje energije v določeno delo za osebe na tej ravni ni težava, a le pod pogojem, da je takoj viden tudi učinek vložene energije, oziroma pod pogojem, da je z delom, ki ga opravlja, mofgoče ustrezno zaslužiti. Oseba želi delati, ampak le, če je z delom mogoče zaslužiti. V nasprotju s prejšnjo ravnjo torej hoče nagrado takoj. Teži tudi k ustreznemu statusu v družbi in se ne počuti dobro, če ga ne doseže. Seveda tudi na družbo kot takšno zdaj gleda drugače. Medtem ko je na četrti ravni v družbi iskal varnost oziroma se je vključil vanjo zato, da bi na neki način ona zanj 'poskrbela', ga na tej ravni zanimata struktura in ureditev družbe, v kateri bo imel posameznik čim več možnosti za uspeh, samorazvoj in velik zaslužek. Sebi in svojim bližnjim poskuša torej omogočiti dobro življenje zunaj omejitev, ki jih diktira družba. Pri tem pogostokrat pride tudi do skušnjave, povezane s kršenjem etičnih, moralnih in zakonskih pravil družbe.
Posamezniki, ki se na tej ravni uspešno razvijejo, dobijo spontano potrebo po tem, da svoj uspeh navzven pokažejo s kopičenjem luksuznih avtomobilov, stanovanjskih objektov ipd. S tem, ko so uresničeni vsi materialni pogoji, se pri tistih, ki potomcev še nimajo, pojavi želja po tem, da bi jih imeli. Čustveno izpolnitev potem iščejo skozi ljubezen do otrok. Splošno pa lahko rečemo, da je čustvena/motivacijska potreba te ravni požeti plodove svojega dela, ne glede na to, za kakšno delo gre; ti plodovi so torej lahko materialni, čustveni ali duhovni, pri vsem skupaj pa je seveda pomemben tudi ustrezen družbeni status.
Ko v polnem pomenu besede živimo peto stopnjo čustveno-motivacijske ravni, imamo torej izpolnjene osnovne preživetvene, čustvene in izpolnitvene postavke na ravni pogojene ravni življenja in medsebojnih odnosov. Če se razvijamo še naprej, se to zgodi v duhovno, nepogojeno smer, v kateri se začnemo globinsko zavedati povezave z vsem stvarstvom. Glede na to, da se na čustveni ravni razvijamo le skozi delovanje in vedno nove izzive, ni presenetljivo, da številni posamezniki, ki veljajo za duhovne učitelje, ustrezne čustvene zrelosti pravzaprav nimajo.
Takšne stvari se dogajajo predvsem tistim, ki niso v polni meri izživeli vseh do zdaj naštetih čustveno-motivacijskih ravni, ampak so se znašli v statusu duhovnega učitelja tako, da so do tega prišli po intelektualni, in ne po izkustveni poti, ali pa tako, da so v preteklosti razvoj nekaterih plati osebnosti preskočili ali celo zaradi nesposobnosti, da jih ustrezno razvijejo, izbrali duhovne vode za beg pred pogojeno realnostjo, v kateri se niso znašli.
Zato se dogaja, da najdemo v vrstah tistih, ki veljajo za duhovne učitelje, številne takšne, ki so obsedeni s seksom, materialnim bogastvom ali lastnim egom. Proti temu niso imuni niti najbolj razvpiti duhovni učitelji.
Osho je recimo zbiral luksuzne avtomobile (rolls roycee). Imel naj bi jih 93. Njegova nagnjenost h kopičenju luksuznih avtomobilov torej kaže na dejstvo, da je bil na ravni čustvene zrelosti oziroma motivacijskih čustvenih gibal na peti ravni (od devetih). Številni tisti, ki ga zagovarjajo, pravijo, da je avtomobile sicer res imel, a nanje ni bil vezan.
A pri čustveni zrelosti ne gre za to, da si na nekaj vezan ali ne, temveč za to, da se v tebi pojavi impulz po kopičenju materialnega, ki pač izhaja iz pete ravni. Čustveno zrelejši človek, ki se dejansko izkustveno zaveda povezanosti z vsemi živimi bitji in pozna podatek, koliko ljudi recimo vsak dan umre od lakote, viška denarja zanesljivo ne bi uporabljal za kopičenje avtomobilov, ampak bi našel način, da ga plasira tako, da bi se učinek odrazil na 'celoti'.
inspiracije