Klavdija Verlak

Duhovnost v poslovnem svetu: ste šef ali ste 'šef'?

14. marec 2016    257 ogledov

Postaja vse očitneje, da živimo v svetu, ki ne zna komunicirati. Časopisi, televizija, cel splet so polni agresije. Žal je tudi vedno več vsakdanjih pogovorov takih. Moji sosedje kričijo. Od jutra v noč, praktično vsak dan. Energija, ki potuje čez dvorišče do mene, je strašljiva. Grozno je poslušati vpitje vsak dan. To je vpitje, v katerem je vsaka beseda obarvana z energijo sovraštva, naveličanosti, prizadetosti, obupa. Čez dvorišče jo jasno čutim. Postala sem pozornejša na to, kako komuniciramo na splošno, in začela sem opažati energijo, ki potuje, ko se pogovarjamo. Opazovala sem jo pri sebi, v trgovini, v službi. Kdaj se počutim prijetno in kdaj v želodcu začutim, da nekaj ni v redu.

Komunikacija je ključna za vse nas. Preprosto bi rekli, da je komunikacija proces prenašanja sporočila, pri čemer oddajnik sporočilo odda, prejemnik pa ga sprejme. Logično, kajne? Težava nastopi, ko oddajnik svoje sporočilo zakodira v svoja prepričanja, uporabi besede, ki imajo zanj neki pomen, s tonom, ki ga je vajen, neverbalno komunikacijo, ki je trdno povezana z njegovo preteklostjo, navadami, vzorci obnašanja, izkušnjami, strahovi, prepričanji ... Tudi prejemnik ima vse to, svoj okvir, skozi katerega sprejema informacije in jih na svoj način dekodira. Ni nujno, da sporočilo ohranja enak pomen.

Po raziskavah si ljudje pri komuniciranju najbolj zapomnimo vizualno, kar 58 %, potem ton in intonacijo glasu, 34 %, šele na zadnjem mestu je vsebina, samo 8 %. Vizualno ne pomeni samo lepe obleke in urejene frizure, sem spadajo tudi telesna govorica, kretnje, nagibanje telesa, delo z rokami ... Kako zelo je to res, preizkusite s preprostim testom: po spodnjih navodilih ponavljajte zaporedje besed: »Daj, prosim, vazo na mizo« in opazujte svoj glas, svoje telo, svojo energijo.

  1. Roke sprostite, dlani obrnite navzgor in recite: »Daj, prosim, vazo na mizo«.
  2. Dlani obrnite navzdol, roke dvignite in recite: »Daj, prosim, vazo na mizo«.
  3. Pokrčite roko v položaj za žuganje in recite: »Daj, prosim, vazo na mizo«.

Zanimivo, ni? Zelo preprost stavek, trije načini, zelo različna energija. Če imate doma psa, potem veste, kako pomembna je energija, s katero komunicirate.

Če ste živčni, ne bo učinka, če ste jezni, vam hitro pokaže, da se vas boji in da ste z besedami nasilni, če ste umirjeni in obvladujete situacijo, vas uboga takoj. Ko se vas boji, se zvije vase, prestrašeno gleda izpod čela in se stiska v zid. To je primarna reakcija strahu.

Naš način komunikacije je zelo odvisen od tega, kako se sami pri sebi počutimo, kakšne strahove skrivamo, in seveda od našega značaja. Na testiranju temperamenta so me določili za izredno močnega kolerika. Res sem kolerik. Hitro me pogrejejo stvari, znam biti tudi strašno glasna, če mi poči film.

Moj kolerični značaj je bil glasno opazen v letih, ko sem se borila za priznanje, ko se nisem počutila dobro sama s seboj in sem se takoj počutila napadeno, premalo cenjeno, ne dovolj upoštevano. Odreagirala sem na prvo žogo. Nisem znala povedati ljudem, kje je v resnici težava, kaj bi od njih pričakovala, kje potrebujem pomoč ... In ker me niso razumeli, so se v meni kuhali zamera, jeza in na koncu strah, da delo ne bo narejeno in da spet ne bom dovolj dobra. In potem se je zgodil najbolj nedolžen spodrsljaj ali je padla napačna beseda in je bilo konec. Kolerik iz mene je komuniciral jasno in glasno. Če že iščem nekaj dobrega v vsem tem, bi bilo to, da sem v afektu res vse povedala jasno in glasno. Z leti in več gotovosti vase se je energija kolerika spremenila. Preusmerila se je v uresničevanje ciljev in popolnoma drugačen način komunikacije. Naučila sem se poslušati in slišati ljudi. Preveriti, ali sem prav razumela. Poskušala sem razumeti drug pogled na situacijo in najti rešitev, ki bo podprla moj cilj. Bistveno lažje je delati. Počutila sem se odlično. Lepa beseda res lepo mesto najde in običajno so ljudje, če si z njimi prijazen, prijazni in ustrežljivi. Nihče ne mara ukazovanja in prisile. Ta preobrazba se mi je zelo poznala tudi pri vodenju tima. Rada delam z ljudmi in uživam, ko jih gledam, kako razširjajo krila in dosegajo rezultate.

Sama sem imela vodje, ki sem jih spoštovala, in take, ki jih nisem, prav tako sem gledala take, ki nikoli ne bi smeli biti vodje in ki ljudi dejansko besedno trpinčijo, pa se jim zaradi toge strukture večine podjetij ne bo nikoli nič zgodilo.

Vodja ni nekdo, ki je lastnik ljudi pod sabo, ampak je VODJA delovnega procesa, ki ga opravlja s pomočjo svojega tima.

Vodje, ki sem jih spoštovala, so komunicirali odprto, odkrito, so dovolili diskusijo in so se do ljudi obnašali spoštljivo. Izžarevali so mirnost, varnost, zaupanje, dajali so občutek, da bomo skupaj zmogli vse, ne glede na viharje, v katerih smo se znašli, in da imaš popolno podporo, tudi če si naredil napako. Vsak, ki je kdaj vodil tim, ve, da je včasih treba peljati bolj na strogo, včasih bolj na mehko. Pomemben je način, kako poveš, kakšna so pravila delovanja in da so za vse enaka.

Sama sem delala v več različnih sistemih. Vsak je imel popolnoma drugačno kulturo izražanja in osnovno energijo, ki je tekla po podjetju. Ena resnica se je pokazala ne glede na sistem: tim je takšen, kakršen je vodja. Podjetje je takšno, kakršen je njegov direktor ali lastnik. Vsak vodja si sam oblikuje način delovanja. Neizogibno bo na svoje ljudi prenesel svojo energijo. Če komunicirate s podporno energijo in imate jasna pravila delovanja tima, bo vaš tim zadovoljen in uspešen, sproščeni bodo prihajali do vedno novih načinov reševanja izzivov in delovnih nalog. Vi kot vodja boste prosperirali, saj podjetju prinašate uspeh.

Če komunicirate iz energije ustrahovanja, bo tim najbrž še vedno uspešen, vendar ne bo zadovoljen. Na dolgi rok pa tudi uspešen ne bo več, saj mu ne dovolite uvesti sprememb, ne bodo si jih upali predlagati, delali bodo točno tisto, kar od njih zahtevate. Pritoževali se boste, da se ne da nič narediti, da so težavni, da nič ne znajo ... Težava ni v timu, težava je v vas. Sami ste ga ustvarili takega. Če ljudem ne pokažete spoštovanja, podpore, varnosti, znanja in zaupanja, tega ne morete pričakovati nazaj. Nikoli pa ni prepozno. Zakaj ne bi poskusili drugače?

Vir: http://interaktivno.intuicija.si/clanki/duhovnost-v-poslovnem-svetu-ste-sef-ali-sef
Kako se pa tebi zdi? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...