Althea, center Zdravja in Harmonije

Naključje (»na – ključ – je«)

piše: Nena Veber
9. januar 2013    513 ogledov

Vesna: »Skoz se mi isto sranje dogaja, pa čist zmeraj si ta gleženj poškodujem … pa skoz ene tečne ljudi srečujem, pa …«

Jaz: »Jaz ti čestitam, ker se ti bo verjetno še naprej, pa našla si svoj perpetuum mobile.«

Vesna: »Si pa res čudna.«

Jaz:«Ja saj vem ja, saj si ti tudi…«

Vesna:«Kako to misliš, zakaj pa jaz zdaj?«

Jaz: »Predstavljaj si, da se pelješ zjutraj z avtom v službo in na ovinku zletiš s ceste in se zaletiš v drevo.«

Vesna:«OK, in?«

Jaz: »Ja pol se pa pelješ tudi naslednje jutro in se na istem mestu spet zaletiš. No in jutro zatem spet, pa tako cel teden…«

Vesna: »Ne, to se pa že ne bi, saj nisem smotana.«

Jaz: »Zakaj se pa ne bi?«

Vesna: »Ja ker če bi se zaletela, bi potem naslednjič zabremzala, ali pa drugače pripeljala, pa pogledala zakaj sem se sploh zaletela, pa…«

Jaz: »No vidiš, nek nauk bi poskušala potegnit iz tega, kar se je zgodilo, se nekaj naučit za naprej, a ne? Ko se ti pa v življenju vsak dan, kot praviš, dogaja nekaj, kar ti ni všeč, pa nič ne zabremzaš, se pa ne ustaviš in vprašaš zakaj oziroma kaj se lahko iz tega naučiš.«

Vesna: »Samo res, na tak način pa še nisem pomislila na to.«

 

Ko se nam v življenju določene stvari ponavljajo je mogoče čas, da se vprašamo zakaj, saj verjamem, da naključij ni, so le »ključi«, ki nam jih življenje in situacije v katerih smo se znašli podarjajo, kot skrbno zavita darila, da jih odvijemo, pogledamo kaj se skriva v njih in kakšen pomen, uporabnost oziroma namen imajo v našem življenju.

 

Če smo pre-hitri, stalno upeti v zunanji tempo življenja, ki je zaradi vseh dražljajev in informacij, ki nas obdajajo včasih že neznosno hiter, mnoge od teh ključev spregledamo, pa se tako situacije na variacijo ene in iste teme začnejo ponavljati, samo vedno močnejše so, da bi končno le pritegnile našo pozornost. 

 

Naša duša si je za svojo inkarnacijo pač izbrala določen »jedilnik preizkušenj« samo da se mi tega tukaj in zdaj ne spomnimo in ko po dušnem načrtu pride čas za naše učenje pač »naročimo« to preizkušnjo, da bi jo zaužili in se iz nje nekaj naučili in šli dalje po poti svojega razvoja.

 

Vesna: »No in kaj če skoz same tečne ljudi srečujem, le kaj se jaz lahko iz tega naučim, kaj imam jaz s tem, da so oni tečni?«

Jaz: »Vsi ljudje so ogledala, ki nam pokažejo tisto, česar ne moremo videti, ali pa največkrat nočemo videti oziroma pri samih sebi ne sprejemamo. Saj je vsak od nas tudi kdaj siten, tako pač je a ne?«

 

 In ko nam nekdo to s svojim vedenjem pokaže, lahko najprej preverimo, kako se obnašamo mi sami, a smo tudi kdaj sitni brez razloga in se soočimo z občutki, ki se ob tem pojavijo, se opazujemo, pa sprejmemo da smo včasih tudi sami taki. In ker imamo svobodno voljo se vsak trenutek lahko odločimo, a bomo še naprej taki ali pač ne. V ogledalu, ki nam ga postavi nekdo s svojim sitnarjenjem lahko vidimo vsaj dve stvari: kako negativno izgleda, ko smo sitni za brez veze. Ker pa vsem stvarem dajemo predznak lahko vidimo tudi pozitivno plat: to »sitnost« če ni sama sebi namen, če je produktivna, lahko prepoznamo kot vztrajnost, trmo ki nam pomaga doseči cilj, ter se takrat ko je težko in se zdi, da ne bo šlo, spomnimo na to in vztrajamo do cilja. 

 

Ps: aja, pa ne si pozabit cilja postavit :)

Kako se pa tebi zdi? 1
  Podaj svoj komentar in prejmi na svoj račun 3 žarke (za tvoj 1. komentar)!
Mojca
  komentiral 3 leto nazaj
Nalagam...