Zakaj je zdrava hrana tako draga?

pi┼íe: Sanja Lon─Źar
1. november 2010    475 ogledov

Se tudi vam v─Źasih zdi, da je pri ekolo┼íkih izdelkih v ceni ena ni─Źla preve─Ź? Ali nas trgovci vle─Źejo za nos, ali je kriva dr┼żava, ali proizvajalci slu┼żijo na na┼íih potrebah?

Ste pomislili na to, zakaj je druga hrana tako poceni?

Mogo─Źe zveni paradoksalno, vendar je zdrava hrana postala tako draga prav zaradi tega, ker je konvencionalna ponudba tako poceni. Bolj razumljivo povedano, pred desetimi leti smo za ┼żivila pla─Źevali veliko ve─Ź kot danes. Na tiso─Źe kemi─Źnih dodatkov je omogo─Źilo, da se hrana┬á'naredi' veliko bolj poceni kot v ─Źasih. Marsikatere bli┼żnjice, ki jo je ubrala sodobna prehrambna industrija, se niti ne zavedamo. Tako navadni smrtniki ne vemo, da je davno minil ─Źas, ko je pivo vrelo po naravni poti. Danes velike pivovarne uporabljajo gensko spremenjene kvasovke, ki procese pospe┼íijo tudi za tiso─Źkrat.

Ali si predstavljate, za kak┼íne prihranke gre? Verjetno se vam niti sanja ne, da obstajajo encimske tovarne, v katerih se proizvaja biomasa, ki z dodatki arom, barvil, oja─Źevalcev okusov in podobnih pripomo─Źkov postane del omak, zrezkov, paradi┼żnikovih omak in podobnih izdelkov, za katere naivno verjamemo, da je v njih tisto, kar je narisano na etiketi. ┼Żeleji, arome, sredstva za zgo┼í─Źevanje in konzervansi danes 'ustvarijo' marmelado z dvakrat manj sadja, kot smo ga potrebovali v─Źasih.

Naravno postaja eksoti─Źno!

Na drugi strani se je ekolo┼íka proizvodnja iz leta v leto dra┼żila, ker so naravne surovine, naravne arome in encimi postajali iz leta v leto dra┼żji. Industrija jih ve─Ź ne potrebuje. Uporablja jih le pe┼í─Źica ekolo┼íkih pridelovalcev, kar stro┼íke vsekakor podra┼żi. Poglejmo za primer ─Źokolado.

Ameri─Źani so najve─Źji svetovni pridelovalci soje, od katere je je zdaj skoraj 60 odstotkov gensko spremenjene. Posledi─Źno so tudi najve─Źji pridelovalci lecitina, ki je sestavni del tiso─Źerih izdelkov, med njimi tudi ─Źokolade. Ker Ameri─Źani namenoma ne lo─Źujejo med gensko ─Źistim lecitinom in tistim, ki so ga pridobili iz gensko spremenjene soje, postaja vse ve─Źja umetnost zagotoviti lecitin iz ekolo┼íko pridelane soje. Zato so ekolo┼íke ─Źokolade tudi dvakrat dra┼żje. Vse ve─Źji so tudi stro┼íki dokazovanja brezhibnosti ekolo┼íkih izdelkov. Zadeva vse bolj spominja na tisto 'Dr┼żite lopova'. Od ekolo┼íkih kmetov in ekolo┼íkih proizvajalcev iz dneva v dan zahtevajo vse ve─Ź dokazov o poreklu krme, semen, ┼íkropiv, uporabljenih dodatkov in podobno.

─îe kmet ali predelovalec prekr┼íita zelo stroga pravila, ostaneta brez pravice uporabe ekolo┼íke oznake, brez subvencij dr┼żave, kar v tr┼żnih pogojih pomeni, da sta obsojena na propad, ker ne moreta konkurirati konvencionalnim izdelkom. ─îe v izdelkih konvencionalnih pridelovalcev odkrijejo prese┼żek dovoljene koli─Źine gensko spremenjenih organizmov, ─Źe najdejo kloramfenikol ali ugotovijo, da so dovoljene koli─Źine konzervansov prekora─Źene, se ┼íar┼ża izdelkov umakne s polic in se prodaja dovoli, ko je stanje spet normalno. Nobena tovarna ne bo zaprta, noben izdelek prepovedan, nih─Źe ne bo ostal brez pravice do prodaje, dr┼żava ne bo zahtevala povrnitve razvojnih sredstev ...

Pridelati je vse te┼żje!

Tudi proizvodnja osnovne surovine postaja vse bolj zapletena. Narava iz leta v leto vse bolj o─Źitno demonstrira svojo jezo. Ekolo┼íki pridelovalci, ki ne razpolagajo s kemi─Źnimi pripomo─Źki, veliko te┼żje pridejo do dobrega pridelka. Zato se odlo─Źajo za stare sorte ┼żit (pira, enozrnica, dvozrnica), saj so odpornej┼íe in jih je mogo─Źe vzgojiti brez kemije. Pomanjkljivost starih sort je, da dajejo veliko manj pridelka kot novi hibridi, zato je ┼że zaradi tega cena kilograma bistveno druga─Źna.

Drugi razlog je v donosih, ki jih zmanj┼íujejo pleveli, pti─Źi in druge ┼żivalce, ki vedo, kaj je dobro, in se izogibajo zastrupljenih monokulturnih njiv, na katerih jih ─Źaka le umiranje v mukah. Zato raje izbirajo njive, ki niso prepojene s strupi, in rastline, ki so tudi za njihov okus veliko u┼żitnej┼íe. Kljub vsemu, ─Źe od┼ítejemo kalorije, je vrednost polnovrednih ┼żit v─Źasih do desetkrat ve─Źja od masovno pridelanih hibridov. V starih sortah ┼żit, ki jih gojijo brez kemije, so minerali, vitamini in vitalnost, ki jih ne najdemo v sodobnih kri┼żancih. Nekatera stara ┼żita, kot so enozrnica, emmer, kamut ..., so zato sestavni del terapij pri te┼żkih boleznih (neplodnost, rak, AIDS in podobne).

Sve┼że in ekolo┼íko sadje ima z razlogom vi┼íjo ceno

Ekolo┼íki kmetje lahko uporabljajo le nestrupene pripomo─Źke, kot so piretin, dolo─Źene koli─Źine bakra, zeli┼í─Źne ─Źaje in podobna sredstva. Ne uporabljajo regulatorjev zorenja, ki povzro─Źijo, da vsi sade┼żi dozorijo naenkrat, zato je nabiranje dolgotrajnej┼íe in dra┼żje. Nabranega sadja ne ┼íkropijo s sredstvi, da bi podalj┼íali njegovo sve┼żino. Zato sadje gnije (┼íkropljeno prepoznate po tem, da usiha in postaja spu┼żvasto, gnilobe pa ni). Pri ekolo┼íkem sadjarstvu je dela precej ve─Ź, donosi pa so bistveno manj┼íi. Ob tem na trgu veljajo nerazumni kriteriji in klasifikacije, ki upo┼ítevajo le zunanji videz in velikost.

To pomeni, da ekolo┼íko pridelano jabolko, ki ima eno lepotno napako, takoj kon─Źa v II ali III razredu in je cenovno manj vredno od praznega in neokusnega '┼ítancanega' jabolka iz velikih nasadov, obdelanih s kemi─Źnimi sredstvi. Raziskave so pokazale, da je v biodinami─Źno pridelanem sadju povpre─Źno za 30 odstotkov ve─Ź vitaminov kot v konvencionalnem. ┼ákodljivih nitritov pa je za enak odstotek manj. Pri ekolo┼íkem kmetovanju so primerjalne meritve pokazale najve─Źje odstotke koristnih mineralov v sadju, vitaminov pa je le rahlo manj kot v biodinami─Źni pridelavi.

Zelenjava naj bi sestavljala tretjino zau┼żite hrane ÔÇô res ┼żelite vna┼íati v svoje telo toliko strupa ali ste pripravljeni pla─Źati ve─Ź za kakovost?

Najbolj nas zabolijo cene ekolo┼íke zelenjave spomladi. Ko konvencionalni proizvajalci iz steklenjakov prinesejo svoje poceni in navidezno brezhibne izdelke, nam nikakor ne gre v ra─Źun, da moramo za ekolo┼íko zelenjavo pla─Źati celo petkrat ve─Ź!

Steklenjaki so leglo glivic in ┼íkodljivcev. Zato so rastline skoraj nenehno vzdr┼żevane s kemi─Źno obdelavo, da jih slu─Źajno ne bi kaj 'ugriznilo' in skalilo njihovega brezhibnega videza. Ekolo┼íki┬áin biodinami─Źni kmetje lahko uporabijo le ─Źaje, nestrupene pripravke in naravne plenilce (posebne insekte, kot so pikapolonice in podobni, ki obra─Źunajo z vsiljivci).

Seveda je tak┼íen sistem za┼í─Źite bistveno dra┼żji, izdelki pa najve─Źkrat tudi niso tako manekensko lepi kot pri gojenju pod prhami gnojil in zdravil. Ekolo┼íka pridelava dovoljuje le minimalno ogrevanje steklenjakov. To pomeni, da morajo priti kolerabice, ki jih kupite v marcu, iz okolja, v katerem je temperatura dovolj visoka, da kolerabica raste brez dodatnega ogrevanja. In to je navadno nekje na drugi strani zemeljske oble.

Sojini izdelki

Ceno izdelave sojinih izdelkov podra┼żijo prav proizvajalci gensko spremenjenih organizmov. Njihov obstoj na trgu je prisilil proizvajalce, ki ┼żelijo zagotavljati ┼żivila brez GSO, da pla─Źujejo draga testiranja surovine in kon─Źnih izdelkov. Razmejevanje izdelkov v proizvodnem procesu, transportu, skladi┼í─Źih in podobno zahteva dodatne stro┼íke. Logi─Źno in korektno bi bilo, da dodatne stro┼íke krijejo tisti, ki so jih z uvajanjem nove tehnologije (genskega poseganja v organizme) povzro─Źili. Pa ni tako, in to┬ápreprosto┬ázato, ker so zagovorniki GSO-organizmov korporacije, ki imajo mo─Ź in denar, da delajo v lastnem interesu, tudi ko je to proti splo┼íni etiki. Ra─Źun za njihovo bogatenje pla─Źujemo vsi.

Ko so izdelki enkrat v trgovini, in┼ípektorji praviloma pod drobnogled ponovno vzamejo 'zdravo' hrano in proizvajalce oz. uvoznike obremenijo z┬ádodatno ceno pregleda ┼żivil. Ponovno gre za nelogi─Źen in nekorekten sistem, v katerem proizvajalci oz. uvozniki pla─Źajo preglede, tudi v primerih, ko se poka┼że, da so izdelki brezhibni.

Predelava

Konvencionalna predelava omogo─Źa, da sodobne izdelke naredijo iz vsega, kar ┼żelijo. Na voljo so umetne arome, barvila, emulgatorji, stabilizatorji, oja─Źevalci okusa in podobne pogruntav┼í─Źine, ki lahko tudi iz najslab┼íe surovine naredijo izdelek, ki je okusen in v┼íe─Źen. Ekolo┼íka pridelava predpisuje postopke, ki so bistveno dra┼żji, ker ne dovoljujejo uporabe kemi─Źnega arzenala, ki je na voljo konvencionalnim pridelovalcem. Uporabljajo se lahko le naravni dodatki. V preteklosti so se pretihotapili dolo─Źeni encimi, za katere se je naknadno ugotovilo, da so gensko-tehni─Źno predelani.

Od takrat so tudi ekolo┼íke blagovne znamke bistveno poostrile kriterije in spremljajo vsako uporabljeno sestavino do njenega izvora. ─îe veste, da so gensko spremenjeni encimi, ki se na veliko uporabljajo v pekovski industriji, mlekarnah, sirarnah in podobno, celo tiso─Źkrat cenej┼íi od naravnih, potem za─Źnete razumeti, zakaj pri predelavi razlika v ceni le nara┼í─Źa.

Niso vsi razlogi za visoke cene le v dra┼żji proizvodnji

─îe ┼żelimo biti po┼íteni, v celotnem procesu ┼íe vedno vsi zaslu┼żijo ve─Ź kot kmet, ki je zdravo hrano ali surovino za zeli┼í─Źne in kozmeti─Źne pripravke kljub vsem oviram pridelal. Trgovci do ekolo┼íkih┬áizdelkov niso prav ni─Ź sentimentalni.

Zanje veljajo enake mar┼że kot za vsak drug izdelek. V─Źasih na ┼íe tako visoke cene dodajo popolnoma nerazumne odstotke. Tako npr. suho sadje v Mercatorju uvr┼í─Źajo v kategorijo sadje in nanj nabijejo mar┼żo 50 odstotkov. Na koncu vzamete v roke ekolo┼íke suhe fige, ki stanejo nekaj ─Źez 4 evre┬áza 300 gramov in ne morete, da ne bi pomislili: "Ma, koga vi ..."

Majhne koli─Źine, veliki stro┼íki. Ko uvoznik pripelje 100 kg lanenega semena, pla─Źuje enako ceno vzor─Źenja, testiranja, prevajanja certifikatov in deklaracij kot nekdo, ki pripelje 1.000 ton p┼íenice. Ko se stro┼íek razdeli na ceno enega kilograma, stro┼íki priprave za prodajo in opreme izdelkov v─Źasih dosegajo zastra┼íujo─Źe odstotke. Prav zaradi tega se v─Źasih doma─Źi trgovci in proizvajalci otepajo manj┼íih pridelovalcev. Odkup ene vre─Źe ali ene prikolice pridelka je povezan s toliko stro┼íki za preglede surovin, da ta ve─Źkrat presega pla─Źilo, ki ga dobi kmet.

Zaradi vsega na┼ítetega se doma─Źi pridelovalci najpogosteje odlo─Źajo, da svoje ekolo┼íke pridelke ponudijo na ekolo┼íkih tr┼żnicah ali prodajo neposredno┬ána kmetiji kupcem, ki jim po pridelek ni te┼żko priti. Povpra┼íevanje je ┼íe vedno veliko ve─Źje od ponudbe in doma─Źe izdelke zato zelo redko najdemo na policah trgovin.

Kako se tujim kmetom spla─Źa proizvajati ekolo┼íke┬áizdelke po cenah, ki jih vidimo na policah z zdravo hrano v trgovinah?

Ekolo┼íko in biodinami─Źno kmetijstvo ima v dr┼żavah Evrope dolgo tradicijo. Avstrija in Italija imata ve─Ź kot 20 odstotkov obdelovalnih povr┼íin s certifikatom za ekolo┼íko pridelavo. Zelo visoko so tudi Nem─Źija, Nizozemska, ┼ávica ... Tudi Ameri─Źani po─Źasi dojemajo, da nafte in dolarjev ne morejo jesti. Narod z najve─Ź zdravstvenimi te┼żavami ugotavlja, da nujno potrebuje ve─Ź ekolo┼íkih pridelkov. V na─Źrtih razvoja so si zastavili za cilj 30 odstotkov povr┼íin pod ekolo┼íkim kmetijstvom. Vpra┼íanje je le, kje jih bodo na┼íli.

V┬ádesetletjih organiziranega dela so ekolo┼íke in biodinami─Źne kmetije v Evropi postale zelo dobro organizirane in donosne. Predvsem zato, ker gre za velike povr┼íine, ki omogo─Źajo racionalno delo. V Sloveniji imamo ve─Ź kot┬á1.600 ekolo┼íkih kmetij in 25 biodinami─Źnih kmetij pod nadzorom Kmetijskega zavoda v Mariboru. Vendar je povpre─Źje na┼íih ekolo┼íkih kmetij komaj nekaj hektarjev. V evropskih dr┼żavah ekolo┼íke kmetije s 150 hektarji obdelovalne povr┼íine spadajo med srednje po velikosti.

V tujini so se tudi manj┼íi kmetje dobro organizirali in skupno obdelujejo, kolobarijo na celotnih povr┼íinah in se dopolnjujejo v ponudbi. Tega skupnega, na─Źrtnega in vztrajnega dela se moramo v Sloveniji ┼íe nau─Źiti. ┼Żal ┼íe vedno velja kot v tisti ┼íali: Ko so vpra┼íali Slovenca, ali ima prijatelja, je odgovoril: Imam enega, vendar ga ne maram!

Kdo bo potegnil naprej?

Na potrpljenje potro┼ínikov ni za ra─Źunati. ┼átevilni┬árazmi┼íljajo tako: ekolo┼íka hrana je ┼że tako draga, da ne moremo iz patriotskih razlogov pla─Źevati ┼íe na┼íe doma─Źe neu─Źinkovitosti. Dr┼żava tudi ne gleda na ekolo┼íko kmetijstvo kot na resno panogo. Tudi Kme─Źka dru┼żba (KD) raje investira v 'multi' kina kot v kmeta. Agrostroka v ekolo┼íkem kmetovanju ┼íe vedno vidi eksoti─Źen pristop zanesenjakov, ki oporekajo razvoju.

Na ministrstvih vedo, da je beseda ekološko 'in' in jo v skladu s tem pogosto uporabijo, vendar se pri podpori ekološkim kmetom to v praksi ne opazi. Trgovci bi radi odkupili. Investirati v razvoj? To pa ne.

Za premike, ki so se zgodili predvsem v zadnjih letih, se imamo zahvaliti predvsem navdu┼íencem v dru┼ítvih, ki so vztrajali pri ideji kmetovanja po ekolo┼íki in biodinami─Źni metodi. Tako imamo dru┼ítva ekolo┼íkih pridelovalcev, povezanih v zvezo, in sedem dru┼ítev za biodinamiko AJDA. Svoj prispevek┬ádajejo tudi dru┼ítva zeli┼í─Źarjev, ─Źebelarjev in naravovarstvenikov. Kako to, da navadno┬ána┼ía dru┼ítva in posamezniki u┼żivajo ve─Źji ugled v mednarodnih zdru┼żenjih, in┼ítitutih in institucijah EU kot doma?

Kakor si bomo postlali ...

Res je ponudba, ki prihaja iz Evrope, cenej┼ía od tistega, kar imamo doma. Vendar na globalizacijo na tem podro─Źju ni za ra─Źunati. ┼Że zdaj nas ┼ítevilni┬áopozarjajo, da najkakovostnej┼íih izdelkov primanjkuje tudi na trgih Evrope. ─îe ┼żelimo jesti zdravo, bomo zdravo hrano morali sami pridelati ali pa podpreti tiste, ki jo lahko pridelajo za nas.

Vir: http://www.viva.si/
Kaj pa ti praviš? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 ┼żarke!
Nalagam...