Nekateri ljudje vidijo jezo kot problem, kot nekaj zelo neduhovnega. Seveda je veliko ljudi podvrženih jeznim reakcijam iz navade, kar pa se razlikuje od zavestne jeze.
Če sem bolj natančen, mogoče je v vaši navadi, da reagirate z jezo, ko nekdo nekaj reče in vas s tem porine v prostor, v katerem začnete dvomiti o svoji samopodobi; besede, čustva ali celo subtilne, nevidne stvari, ki jih ljudje počnemo – npr. govorica telesa – nas lahko razdražijo; zaradi tega se počutimo nelagodno in na to nelagodje odreagiramo z jezo.
Nekateri ljudje pravijo, da je zelo dobro, če jezo izrazimo, zato da bi jo razumeli. Temu pravijo verbalna komunikacija ali komunikacija emocij ali pa opuščanje procesa. A v resnici na tak način ravnamo ravno obratno, kot bi morali.
Popuščanje negativnemu aspektu nas samih z izražanjem lastne jeze, tako da brcamo v kavč ali mečemo blazine, je z duhovnega vidika v resnici zelo škodljivo. Škodljivo zato, ker tako početje (še posebej če to počnemo iz neduhovnega prostora, v katerem vsekakor smo, sicer tega ne bi počeli) navado ohranja in jo še krepi. Navade pa se rojevajo s ponavljanjem istega programa znova in znova. Ni pomembno, na kakšen način jih ponavljamo, saj je teh načinov več. Bistvo vsega je pomanjkanje komunikacije. Jeza pomeni, da nismo sposobni izraziti tega, kar se skriva za njo.
Zame to ni pravi način, saj tako ustvarjamo prostor, v katerem celotni fiziologiji telesa sporočamo, da je jeza nekaj popolnoma vsakdanjega. Vsakič, ko se jezimo, naše telo to sprejme kot trenutno resnico in jo razume kot nekaj, kar mora biti; telo, ki ne razlikuje med prihodnostjo in preteklostjo ter različnimi aspekti tega, kar se dogaja, se preprosto prilagodi situaciji. Fiziologija telesa, živčni sistem telesa, se spoprijatelji s tem jeznim prostorom in strni to kot resničnost. Ko si dovolite biti jezni, se oddaljujete od Božanskega.
Ne pravim, da je jeza dobra ali slaba. Pravim samo, da jeze ne boste spremenili, če boste še naprej dovoljevali, da se nadaljuje kot navada. Če želite spremeniti navado, morate v sebi najti prostor, ki je bolj poln zavedanja.
Poskušajte ugotovite, kaj je tisto, kar se v resnici oglaša za jezo.
To je zelo preprosto. Vse, kar morate narediti, je, da globoko vdihnete. Ko globoko vdihnete, se poglobite vase in poglejte, kaj se v tem trenutku v resnici dogaja. Komunicirajte sami s sabo. Zakaj ste jezni? Mogoče so vaša čustva jezna ali pa vaše telo zadržuje prostor, v katerem domuje vaša jeza. Vendar pa vi ne morete biti jezni, ker ste Božanski. Božansko pa ni jezno in Božansko želi, da najdete pot, da se izrazite na bolj zdrav način. S tem, ko popustite jezi, ne častite Božanskega v sebi, ampak se raje oklepate svojega človeškega pogleda na to situacijo.
Tony Samara
Prihodnji teden sledi nadaljevanje članka, v katerem vam bo Tony Samara predstavil, kako se lotiti jeze.
