Romantična ljubezen je vedno nekaj velikega, močnega in tragičnega. Živi v romanih, v realnem življenju je ni. Danes je ogromno parov, kjer je eden od partnerjev (ali pa oba) nesrečen, ker njegova ljubezen s partnerjem ni takšna, kot jo opisujejo romani. Seveda ni, saj tudi ne more biti.
Podobno je s filmsko industrijo. Gledamo najrazličnejše filme, katerih glavna tema je ljubezen in verjamemo v iluzijo, da obstaja idealni partner, v katerega se bomo zaljubili in potem bomo srečni vse do konca svojih dni. Poleg filmov so tudi knjige, ki opisujejo velike ljubezni in nenazadnje pravljice o princeskah, ki jih je princ s poljubom rešil pred prekletstvom in tako sta ostala srečna skupaj do konca svojih dni. Vse te zgodbe prikazujejo ljubezen in partnerstvo kot nekaj, kar se preprosto zgodi, ko sta si moški in ženska všeč. Se zaljubita in sta že par, sta v odnosu. Torej nič drugega ni potrebno, le to, da sta si všeč. Mnogi so skozi odraščanje in osebno rast »prerastli« vse te scenarije in si uspeli ustvariti odnos oz. partnerstvo v realnem življenju.
Nekaterim pa to (še) ni uspelo in hrepeneče čakajo na trenutek, ko bodo (kot v filmu) srečali svojo veliko ljubezen in takrat bodo srečni. Vendar to ni prava pot do kakovostnega partnerstva, ki temelji na medsebojni ljubezni in spoštovanju. Ta pot vodi le do kratkotrajnih vez, avantur in drugih oblik odnosov, ki temeljijo na spolni privlačnosti, ne pa na ljubezni. Ljubezen namreč pomeni, da poleg tega, da v polnosti sprejemamo in spoštujemo samega sebe, sprejemamo in spoštujemo tudi partnerja, takšnega kot je in ne da stalno čakamo in hrepenimo po ljubezenskem scenariju, ki ga imamo v svoji glavi...ob tem pa ljubezen v resničnem svetu počasi, a vztrajno bledi.
Za zdravo in kakovostno partnerstvo moramo nekaj narediti. Ni dovolj le, da spoznamo privlačnega moškega oziroma privlačno žensko, se nekajkrat dobimo na zmenku in smo že – v odnosu namreč. In potem, ko smo v odnosu, smo pač v odnosu...to pomeni, da:
- vse tisto, kar smo prej počeli sami, zdaj počnemo v dvoje
- prenehamo početi stvari, ki smo jih prej in »posvojimo« vse aktivnosti od svojega partnerja
- vse svoje življenje prilagodimo partnerjevemu načinu življenja
- večino svojih aktivnosti iz samskega življenja ohranimo in partnerja le redko vključimo
- ...
Ne, partnerstvo oziroma odnos pomeni nekaj drugega in vključuje trud obeh partnerjev. Partnerstvo je čoln, kjer je prostor za dva veslača – če se želita pomikati naprej, morata poprijeti za vesla in začeti veslati. Ker sta dva, si lahko pomagata pri veslanju, pa še zabavno je, ker sta v družbi drug drugega. Pomembno pa je, da se preden sedeta v čoln, pogovorita o načrtu poti in cilju potovanja.
