Na temo čaker obstaja skoraj nepregledna množica literature, saj so jih poznali že tisočletja nazaj, tako da se o njih težko pove kaj zares novega. Pa vendarle: jaz bom to, kar še ni znano, integriral v to, kar je že poznano. Resnica je zmeraj samo ena, kako jo interpretiramo in imenujemo, je pa druga zgodba.
Čakre so neke vrste tabu. O njih se piše in govori na veliko, a dejansko se le malokdo spozna na njih, še manj ljudi pa jih vidi. Pri tem, kar se že ve, pa se lahko zgodi, da je ena in ista stvar napisana na drugačen način in tako zmede vse ljudi. Že samo če je npr. ena čakra poimenovana kako drugače ali jo »obarvamo« drugače, lahko pride do nerazumevanja in od tega nima nihče nič.
Kaj pa sploh so čakre?
To so neke vrste energetska polja v telesu. Jaz temu pravim portali, vrata, skozi katera teče naša življenjska energija. O življenjski energiji sem pisal v prejšnjih prispevkih. Kakšen je njen tok? Življenjska energija se priklopi na naši glavi in gre skozi naše telo, preko čaker, ter pod nami nazaj gor do glave. Človek deluje kot tuljava in čakre so kot nekakšni motorčki, ki jo poganjajo. Rezultat tega kroženja se imenuje aura. Če malo pogooglate, boste našli na dolgo in široko opisano vsako posamezno čakro. Sleherni čakri so dodali ime, lokacijo, kjer se nahaja, barvo, funkcijo in celo planet. Sam temu ne dajem skoraj nobenega pomena. Kako se čakra imenuje, je vseeno, važno je, kaj je njena funkcija. Če bi vas vprašal, iz kakšnega materiala je narejena odmična gred na motorju vozil in pod kakšnim kotom je odrezana, bi mi kaj odgovorili? Ja, točno to. Redkokdo bi vedel odgovor. S čakrami je podobno. Zato se je nesmiselno ustavljati s pikicami. Poglavitna je celotna slika. Zato ni važno, kako se čakra imenuje in kako naj bi izgledala, bistveno je samo, ali deluje ali ne. Tako kot avto. Dela ali ne? Ja, načeloma so lahko tudi določene »pikice pomembne, a ne toliko, kot si ljudje mislijo. Še sam, ki sem mojster na tem področju, nisem nikoli dajal pretiranega pomena čakram. Nikoli nisem pogledal, v kakšnem stanju so ali kako naj bi se vrtele. Če karkoli pogledam, gledam samo auro, saj ta pa pove vse ‒ kaj je narobe s človekom in kakšno je potencialno stanje čaker.
Dojenčki oz. otroci do približno 5-ega leta samodejno vidijo auro. Ste že kdaj opazili, da vas dojenček ne gleda v oči, ampak v prostor zraven vas? Ali pa da, ko se mu nekdo približa in otrok to osebo pogleda, zajoka? Verjetno je videl auro, ki mu ni bila ravno pogodu. Ker pa se ljudje tako radi poneumljamo in ukvarjamo z bedarijami, to sposobnost videnja čez čas izgubimo. Zato pa smo tukaj mi, da vas zbudimo iz spanca?
Auro je možno tudi fotografirati. Obstajajo naprave, ki zaznavajo določeno frekvenco in tako uspejo narediti sliko aure. Vendar taka naprava uspe zaznati samo določeno frekvenco in mislim, da čakre v to niso vštete. Pa tudi če bi bile, so te slike bolj kot ne neuporabne. Z njimi si ne moremo pomagati praktično nič. Lahko ugotovimo samo, da nekaj ni v redu z našim energetskim poljem, to pa je tudi vse. Razlog je v tem, da tako čakre kot aura delujejo na višji frekvenci kot ostali vidni svet. To pomeni višja dimenzija 4D, 5D, 6D … Zatorej: če ne vidiš celotne slike, ti praktično tudi slika aure ne pomaga kaj dosti.
Tudi živali, rastline in stvari imajo vsak svojo auro . To si razlagamo tako, da je vse eno – božji delec. Nimajo pa vsi samo lepe aure. Kot sem že omenil, je pri čakrah pomembno, če delujejo in zakaj ne. Kolikor je meni znano, so do sedaj pisali o poškodovani auri, o zamašenih čakrah itd. Tu pa se javno znanje nekoliko razgubi in nastopim jaz.
Če se čakra teoretično popolnoma zamaši, človek izgubi energetski pretok in posledično umre. Ljudje smo namreč na ta vir življenja neprestano priklopljeni in če se prekine, umremo. To, da pretok ni dober, se vidi tudi po auri. Aure so zares lahko zelo barvite. Zelena, modra, rumena … Lahko so tako zelo svetleče, da težko rečeš, kakšne barve je, in take aure so pozitivne, zdrave. Kar pa jaz vidim naokoli pri ljudeh, so na žalost v večini rdeče, sive, črne aure … ali pa aure sploh ni! Jp, nekateri aure sploh nimajo, pa so vseeno »živi«. Zakaj je temu tako, pa preberite v drugem delu ?
Lep pozdrav ,
Marko Polž
inspiracije