Andrej Pešec

Če se povežemo - nihče ne pade, intervju o sodelovanju, Andrej Pešec

15. junij 2019    328 ogledov

Kako sodelovati z ljudmi s katerimi se ne razumemo najbolje?

Treba se je skušati zadovoljiti druge a hkrati vedeti, da vseh ni mogoče osrečiti. Vedno sebo našel kdo ... Saj veste. Življenje je polno kompromisov, če pa z nekom nikakor ne najdeš skupnih točk in ciljev, nima smisla na silo vznemirjati eden drugega. Raje kot to, se povežite z ljudmi, ki imajo skupne vrednote in interese, kot vi, ljudem s katerim pa se ne ujamete, tako ali drugače vseeno vedno želite vse dobro.  

 

Kakšne so meje sočutja v konfliktnih situacijah?

Vedno skušajte razbrati, kakšen je namen za dejanjem drugega. Zelo redki so zlonamerni, meja med naivnostjo in dobroto pa je pravo znanje, modrost. Reče se: prevaraj me enkrat, sram te bilo: prevaraj me dvakrat – sram me bilo. Pridobite znanje o tem, kako se obnašati primerno kraju in okoliščinam ter kako vedeti, kaj lahko pričakujete od koga. S tem se zaščitite pred izkoriščanjem drugih. Tolerirati in odpuščati je treba neskončno, obsodi pa obnašanje in napake, nikdar človeka. Odpuščanje je darilo samemu sebi, zamere pa so strup, ki je namenjen drugim, pijemo pa ga sami.

 

Kaj storiti, če smo tarča verbalnega ali kakšnega drugega napada?

Ne obstaja slab človek, obstaja le človek, ki se ne počuti dobro. Zaradi neznanja ljudje niso pripravljeni sprejeti odgovornosti za svoje življenje in počutje, tako svojo jezo in bes stresajo na druge. Reče se, da to, s čimer si bogat, podeliš z drugimi. Zavedati se je treba, da najbolj ostri ljudje, najbolj trpijo, tako napada nima smisla vračati, niti slišano jemati osebno. Vsem je treba vedno želeti vse najboljše. Darilo, ki ga ne sprejmeš, ostane tistemu, ki ti ga je želel dati. Enako je z napadom. Ne dovoli, da ti pohvala stopi v glavo in ne dopusti, da ti kritika prebije srce. Pogosto nas na drugih najbolj moti lastnost, katero imamo tudi sami, a se je nekako ne moremo znebiti.

 

Kakšen je prvi korak k strpnosti?

Ker so zamere pogosto večje od hvaležnosti, več cvetja kot na mizah vidimo 1. novembra na pokopališčih. Vsak od nas je drugačen, zelo smo različni, tako ne moremo pričakovati, da si bomo vsi všeč. Ljudi je treba sprejeti takšne, kakršni so, kdor pa je zadovoljen sam s seboj, ne čuti potrebe po spreminjanju drugih. Vsak od nas ima nešteto dobrih in manj dobrih lastnosti, od nas pa je odvisno na katere se bomo osredotočili.

 

Kako se odzvati na očitno nezadovoljstvo ljudi v skupini v kateri delamo?

Delo v skupini zahteva nenehno prilagajanje in sodelovanje, ker pa imamo različne potrebe, skrbi in interese, je ključ do dobrega ambienta v skupini pogovor, kompromisi in toleranca. Prevzem odgovornosti za svoje življenje je glavni cilj, h katerem usmerjam vse, s katerimi sodelujem, na poti k tem pa ni prostora za kritiziranje, obrekovanje in nezadovoljstvo. Želimo imeti v življenju rešitve ali izgovore? V čem pa smo boljši?

 

Kdaj se konča iskanje sreče?

Naš um se navadno osredotoča na tisto, česar nimaš, pozabi pa vse, kar imamo. Hvaležnost in nesebičnost sta močni zdravili za depresijo, sreča pa ni stanje, sreča je vseživljenjski proces. Iskanje sreče se konča, ko dojamemo, da ima vsak svoje ključe od sreče, našel pa jo bo v pravilnem opravljanju vseh svojih dolžnosti, spoznavanju zakonov življenja in dajanju nenehnega doprinosa življenjem drugih.

 

Ali ima dobro življenje ceno?

Vse ima svojo ceno. Malo denarja, malo muzike. Obstaja znanje o tem, kako biti zares zdrav, miren in srečen, a to zahteva nenehno odpravljanje svojih pomanjkljivosti, trud, učenje od drugih in vestno življenje v skladu z univerzalnimi zakoni narave.  

 

Kaj naj bo naš kompas, ko se znajdemo v poplavi informacij?

Če se imate radi, nikar ne visite pred TV in časopisi, polnimi rumenega tiska in črne kronike. Sami se odločamo, kaj bomo gledali, brali in poslušali, tako bodite zelo izbirčni pri vsem, čemur se izpostavljate, saj vse tako ali drugače vpliva na nas. Ko nas je strah, ne moremo razmišljati, dragoceni čas pa je mnogo bolje kot za prebiranje novic, ki se iz leta v leto ponavljajo, le imena in podrobnosti so različne, porabiti za hobije ali skrb za domače, odnose in prijatelje. Človek ne potrebuje informacij, ki nas vznemirijo in prestrašijo ampak modrost, ki nas navdihne z močjo in znanjem za življenje.

 

Ali obstaja recept za kakovostno življenje?

Največ infarktov je recimo ravno ob ponedeljkih med 8. in 9. uro zjutraj, tako je zelo pomembno, da človek dela to, kar rad dela. Če bi radi bili srečni in zadovoljni, je treba najti ljudi, ki jim to uspeva in se učiti od njih. Nisem spoznal srečnejših oseb, kot so modreci in svetniki, tako uživam v prebiranju njihov zgodb in nasvetov. Identificirajte vse, kar vas okrepi in osreči ter se držite tega.

 

Ali je osebna sreča lahko odvisna od osebnega dohodka?

Dom, kjer se imajo radi, privlači vso obilje in predstavlja pravi raj na zemlji. Obstajata dve vrsti bogastva. Ena je dobiti vse, kar si želiš, druga pa je biti zadovoljen z vsem, kar imaš. Nezadovoljstvo je največja revščina iz katere se rojeva depresija in zavist. Ko so ljudi spraševali, s kakšnim prihodkom bi bili zadovoljni, je velika večina odgovorila, da z 10% več, kot trenutno zaslužijo. Vsekakor vsak od nas potrebuje osnovne stvari za življenje, zgolj denar pa ni še nikogar zares osrečil.

 

Obilje privlači ta, ki ga rad deli z ostalimi in ki rad dela. Več, kot daš, več imaš, prijatelj pa mi je pred časom rekel: »če pa nimaš nič, daj pol od tega …«.

Kako se pa tebi zdi? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...