Andrej Pešec

Depresija – »bolezen« sodobnega časa

11. oktober 2018    109 ogledov

Obstajata dve vrsti depresije; eni nimajo nič (mislijo, da nimajo nič) in so depresivni; druga vrsta, tisti, ki imajo vse, pa vidijo, da dejansko nimajo nič, če življenje nima globlje note, smisla.

Sam sem bil na poti v depresijo drugega tipa, ko sem pred leti živel ob morju v Portorožu, med vrtovi, imel za mnoge sanjsko »službo« (spletni poker), dovolj denarja, presenečen pa ugotovil, da nikdar prej nisem bil tako frustriran, kot, ko sem dobil vse, po čemer sem nekoč tako hrepenel …

Depresija je bolezen materializma, ki ni slab sam po sebi; takšen pa postane, ko postane glavno vodilo, cilj življenja. Življenje brez smisla je humus za depresijo.

Življenje pomeni odnosi. Odnosi do sebe, do drugih in do vsega, kar obstaja. Če nimaš rad sebe, ne moreš imeti rad nikogar drugega. Tudi drugi se do tebe obnašajo tako, kot se obnašaš sam do sebe, nekdo, ki pa razume, da življenje služi razvoju in učenju, sreče ne išče v obžalovanju dobrih starih časov ali življenju na račun drugih ampak raje v polaganju vseh preizkusov, s katerimi je soočen(a).

Hvaležnost in depresija ne moreta prebivati v istem srcu. Iskrena hvaležnost za vse dobro in manj dobro, kar smo prejeli in doživeli, je temelj spokojnega življenja.

Razumen človek ve, da je vse, kar se mu dogaja plod njegovega razmišljanja in delovanja; tako nikoli nikogar ne krivi za svoje izzive in »probleme«, v življenju pa namesto izgovorov in krivcev išče - rešitve.

V življenju je treba biti fleksibilen, nikdar pa trajno sprejemati kompromisov na treh področjih; glede tega kje in s kom živiš; glede tega s kom se družiš in glede tega, kaj dolgoročno delaš. Dom služi počitku, zadovoljitvi emocionalnih potreb in regeneraciji. Družba služi podpori, zabavi in iskrenim odnosom, delo pa služi kreativnosti, doprinosu življenjem drugih in samoaktualizaciji.  

Ayurveda uči, da se v primeru, da ne slediš svoji poti, tvoja usoda postopno poslabša, kar se najprej pokaže v slabšem zdravju in odnosih z drugimi; pojavljati se začnejo tudi različni drugi problemi. Najpomembneje je to, da tako ne moreš najti zadovoljstva. Danes tako zelo redko najdeš nekoga, ki je zdrav in srečen, saj večina ne opravlja dela, skladno z njihovo naravo. Samo pogumno; življenje, kakor koli mu rečeš, vedno odpira vrata in balkone.

Vse je povezano z vsem; ključne sestavine za preprečevanje in odpravljanje depresije ter kultiviranja močnega duševnega zdravja so: zdrav način življenja (brez alkohola, kajenja, drog; zdrava naravna hrana z malo, najbolje nič mesa (ničemur pa se na silo ne odpoveduj, preprosto poišči nekaj boljšega); gibanje; odpoved gledanju televizije; delo, skladno s tvojo naravo; ljubeči odnosi; aktiven doprinos življenjem drugih; meditacija, molitev).

Sreča in užitek sta si pogosto precej nasprotna. Radi mislimo, da nam bodo dosežki, pridobitve ali luksuz prinesli srečo, no ni ravno tako. Ljudje, ki praviloma daleč najbolj telesno uživajo in se največ predajajo alkoholu, drogi, kocki ter promiskuiteti, pogosto daleč najpogosteje delajo samomore, zbolevajo za depresijo ter uničenim duševnim zdravjem. Samo spomnimo se Whitney Houston in številnih pop in rock zvezd … Jim Carrrey je zapisal: »Upam, da vsi postanejo bogati in slavni, da tako ugotovijo, da to ni to …«. Hedonizem je strup za dušo, katere edini pravi potrebi sta redna izmenjava naklonjenosti z drugimi in intimni odnos z izvorom, naravo, vesoljem in Bogom.

»Človek v življenju potrebuje troje; nekaj, v kar verjame, nekaj smiselnega, kar počne in nekoga, kogar ljubi.«

Na Kitajskem so ne nenaveden način ravnali z zaporniki, ki so bili obsojeni na smrtno kazen. Prosili so jih, naj povedo, kaj najraje jedo ter jim pripravili pravo pojedino vsega tega, kar so si zaželeli. Naslednji dan so zapornikom ponovno prinesli enako pojedino. Tretji dan ponovno. Deseti tudi. Trideseti tudi. Po nekaj mesecih so nekateri zaporniki, s pred nosom polnimi krožniki njim še pred kratkim daleč najljubše hrane, umrli od lakote. Vsi potrebujemo raznolikost, dinamiko, akcijo, ki pa je najlaže dostopna če poglobimo razumevanje sebe in sveta ter se z njim aktivno povežemo. Takšnem stanju se reče (bhakti) joga.

Inteligentno redno brezpogojno dajanje, skladno z okoliščinami, je ključ do sreče. Več, kot daš, več imaš. Edina funkcija denarja je dejansko ta, da z njim polepšamo življenja drugih in vseh nas. Ste že kdaj srečali depresivno brezpogojno velikodušno osebo?

Carinik je pred tisočletji ustavil meniha, ki je prečkal mejo in ga vprašal: » Kdo si? Kaj delaš tukaj? Kam greš?« Menih mu je hvaležno odgovoril: »O, prijatelj dragi, ko bi me le vsak dan vprašal to troje.«

Kaj pa ti? A veš, kdo si, kaj tu delaš, in kam greš?

Komentarji (0)

  Bodi prvi in podaj svoj komentar! S svojim komentarjem dobiš tudi 3 žarke!

Facebook komentarji

Nalagam...