Maja Kri┼żnar

Gnilo jabolko

pi┼íe: Maja Kri┼żnar
9. marec 2017    134 ogledov

Pred nekaj dnevi sem v roke prijela lepo rde─Źe jabolko, njegova lepa zunanjost je za─Źuda pritegnila mojo pozornost, ker obi─Źajno jabolkom ne pripisujem posebne ─Źustvene vrednosti. Tam so za u┼żivanje in to je to. Opazovala sem njegovo napeto ko┼żico, lepo rde─Źo barvo z rahlim sivkastim tenom. Zares krasno jabolko, ki ga z veseljem ugrizne┼í in u┼żiva┼í v vsakem njegovem gri┼żljaju.

Potrebovala sem ga za pripravo prosene ka┼íe z jabolki in se odlo─Źila, da ga tokrat ne bom olupila, saj je bila njegova lupina neskon─Źno privla─Źna. Prerezala sem ga na in naletela na presene─Źenje. Jabolko je bilo znotraj gnilo. Tisti njegov zunanji bli┼í─Ź je izgubil ves svoj pomen, saj sredina ni bila uporabna.┬áOb tem pa mi je na misel pri┼ílo vpra┼íanje, ki mi ga je ┼że nekaj ─Źasa nazaj zastavila znanka. ┬╗Ne razumem, kako ti lahko nisi bila v preteklosti zadovoljna sama s seboj, ─Źe si se pa ves ─Źas smejala.┬ź

Dobro vprašanje, kaj ne?  

To vpra┼íanje, pa ima tudi svoj odgovor. Smejala sem se, ker sem se skrivala za lastno masko. Prikrivala sem svoja ─Źustva, ker sem se jih sramovala. Nih─Źe mi takrat ni povedal, da ni ni─Ź narobe z menoj, ─Źe ne ustrezam manekenskim meram, nih─Źe mi ni rekel, da lahko delam tisto, kar si res ┼żelim, nih─Źe mi ni povedal, da se mi ni treba prilagajati, ustrezati in nih─Źe mi ni povedal, da sem lahko tisto, kar zares sem. Zgodilo se je ravno nasprotno. ─îe sem kdaj za trenutek, le bila jaz jaz, ali pa morda omenila, kaj si ┼żelim delati, sem iz okolice naletela na posmeh in neodobravanje, ki sta mi vzela ┼íe tisto malo samozavesti, ki sem jo morda kdaj premogla.

In tako sem se z leti nau─Źila, da se je najbolje skriti za svojo masko veselja in nasmeha. Prijatelji so mi povedali, da sem jim ┼íla s svojo energijo v─Źasih celo na ┼żivce, ker sem tudi njim ┬╗te┼żila┬ź naj se smejejo in veselijo. Hkrati pa sem v sebi vse bolj gnila. Sredica je iz dneva v dan postajala ve─Źja in tako sem postopoma postajala vse bolj labilna. Ve─Ź je bilo trenutkov, ko sem jasno pokazala ljudem svoje zobe in ┼żar je iz mene po─Źasi za─Źel izginjati. Maska nasmeha in veselja se je po─Źasi talila, jaz pa sem postajala ┬╗druga─Źna┬ź nesre─Źna, nezadovoljna. Ni bilo ve─Ź tiste lepe zdrave lupine, saj je tudi njo prevzela gniloba. Prijateljica me je opisala z besedo ┬╗zombi┬ź Rekla je, saj si se kdaj zasmejala, a tistega pravega ┼żara v tebi ni bilo.

In imela je prav. Vedela sem, da sem tisti ┼żar izgubila, ker sem se izgubila sama. V poplavi ┼żelje po tem, da me okolica sprejema in ljubi sem pozabila nase. Izginila sem. Trudila sem se za ljudi okoli mene, sebe pa sem vedno postavila na zadnje mesto. Vse do trenutka, ko se je pod te┼żo moje lastne gnilobe sesedlo vse. Moje ┼żivljenje je razpadlo na ko┼í─Źke, a hkrati mi je dalo drugo prilo┼żnost, da ga sestavim nazaj in spremenim v nekaj bolj┼íega.

Vir: http://micnacvetlicna-osebno.blogspot.si/
Kako se pa tebi zdi? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 ┼żarke!
Nalagam...