Angelica Horvatic, Trauma Recovery practitioner

Kako zapolniti občutek notranje praznine?

piše: Teal Swan
29. marec 2019    614 ogledov

Praznino občutimo kot notranji primanjkljaj. Primanjkljaj je pogosto tako boleč, da beseda praznina ne zadostuje. Praznino zaznavamo kot lakoto, notranji vakuum, črno luknjo ali prepad.

Pri praznini je najpomembneje prepoznati občutek pomanjkanja

Praznina je prav to – stanje pomanjkanja. Pomanjkanje kaže na dejstvo, da nam nekaj manjka. Ključ je najti to, kar nam manjka, tisto, česar ne posedujemo.

Kaj je to, kar smo izgubili?

Med travmatičnimi dogodki v zgodnji mladosti se naša zavest (duša) zlomi, ko potiskamo, zanikamo, odvržemo in se ločimo od aspektov sebe, zato da bi bili sprejeti in da bi lahko preživeli v družbeni skupini, v kateri smo se rodili.

Naši odvrženi aspekti ostanejo zamrznjeni v času (ne gredo z nami v sedanjost).

Če smo v preteklosti doživeli travmo, ki je bila rezultat nezadovoljevanja ene izmed naših potreb, ta aspekt nas, katerega potreba je ostala nepotešena, ostaja nerešen.

Zaradi tega tudi v sedanjosti občutimo, da je ta ista potreba nepotešena.

Pogosto je to, kar v sedanjosti potrebujemo ali česar nam primanjkuje, prav potreba, ki ni bila zadovoljena v preteklosti, ko se nam je travma zgodila.

Na primer, kot otrok smo bili ranljivi, ker nismo občutili pripadnosti družini – to pomanjkanje občutka pripadnosti postane naša travmatska brazgotina. Občutimo pomanjkanje pripadnosti – to je praznina, ki jo nosimo v sebi kot odrasle osebe.

Praznino znotraj sebe občutimo kot lakoto, ki je tako neprijetna, da počnemo vse, kar zmoremo, da bi se temu občutku izognili.

Številni strokovnjaki govorijo o tem, da ljudje poskušajo zapolniti praznino, kar sploh ne drži. Težava je prav v tem, da nihče ne poskuša zapolniti praznine.

Nihče ne poskuša zapolniti praznine s tistim, kar nam primanjkuje. Namesto tega se trudimo z mamili, hrano, nakupovanjem in spolnostjo odvrniti pozornost s praznine. Večina tistih, ki se borijo s kronično praznino, so imeli starše, ki niso bili sposobni intimnega in čustvenega odnosa.

Posledično otroci niso občutili, da je njihov notranji svet priznan, razumljen, potrjen ali viden, kar jih ni le globoko prizadelo, temveč jih je tudi pripeljalo do podzavestnega sklepa, da je to zanje resnica.

Čustveno zanemarjanje (zapostavljanje) je vzrok notranje praznine

Če se borite z občutkom praznine, najprej poskušajte občutiti, kaj je to, kar je prazno v vas, kaj vam manjka.

  • Je to pripadnost?
  • Pomen?
  • Ljubezen?
  • Zveza?
  • Smisel?
  • Ali ste osamljeni (pogrešate brezpogojno prisotnost druge osebe)?

Nato začnite manifestirati to, kar vam manjka.

Poiščite, kje v vaši resničnosti je to že prisotno. Na primer, če vam primanjkuje občutek pripadnosti, začnite premišljevati o tem, kje in komu že pripadate. Če gre za pomanjkanje ljubezni do sebe, začnite izvajati vaje ljubezni do sebe.

Prav tako zadovoljite svoje potrebe. To je nuja.

Številni menijo, da potrebe niso v redu. Toda potrebe imamo vsi, pa če si to priznamo ali ne. Kar našo potrebo dela bolečo, je naše mnenje, da ne moremo dobiti tega, kar potrebujemo.

In pogosto je razlog, zaradi katerega menimo, da ne moremo dobiti tega, kar potrebujemo, misel, da moramo svoje potrebe zadovoljiti sami, kot da bi bilo možno biti izoliran otok in živeti sam zase.

Reka se z vodo nikoli ne polni sama

Velikokrat naša moč ni v zadovoljevanju lastne potrebe, temveč je bodisi v sprejemanju ukrepov, s katerimi bomo našli osebe, ki bi nam lahko pomagale zadovoljiti naše potrebe, bodisi v čustvenem odpiranju nekomu, ki bi nam pri tem lahko pomagal.

Na primer, če potrebujete družbo, ne zapravljajte časa z iskanjem načina, kako bi se sami zabavali – poiščite družbo.

Prav tako vsakič, ko občutite notranjo praznino, poskusite slediti procesu celovitenja, opisanemu v istoimenski knjigi, ki sem jo napisala prav z namenom celjenja našega čustvenega telesa.

Proces celovitenja naše odvržene, zavrnjene, odvzete in zanikane aspekte (aspekte, ki smo se jim odpovedali) vrača v sedanjost ter tako rešuje travmo, praznina pa popolnoma izgine.

Moramo se potopiti v lastno praznino, se od nje učiti in odkriti vse, kar lahko, ter jo polniti z lastno brezpogojno prisotnostjo.

Čeprav pogosto menimo, da je problem praznine težko rešljiv, gre v resnici za enega izmed najenostavnejših problemov, saj gre dobesedno za zadovoljevanje naših nezadovoljenih potreb.

Delavnica Z Notranjim Otrokom – Poišči Radost V Sebi – delavnica z Angelico Horvatić!

Delavnica notranjega otroka je namenjena vsem, ki si želijo sprejeti, objeti in spustiti čustva, kot so jeza, žalost, samokritika, praznina in obsojanje. Opustili bomo zanikanje in sovraštvo do samega sebe ter se povezali s svojim notranjim otrokom. Svoje življenje boste lahko zaživeli v sedanjem trenutku in izboljšali odnose z ljubljenimi osebami.

Vir: prevod Angelica Horvatić, https://tealswan.com/resources/articles/how-to-end-the-feeling-of-emptiness/
Deli svoje izkušnje! 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...