Simona Vrhovec

Mnenje drugih šteje?

25. september 2016    1058 ogledov

Verjetno imamo vsi globoko v sebi željo, da nas okolica sprejme, da smo ljudem všeč, nas imajo radi in nas razumejo. Resnica pa je, da marsikomu verjetno nismo najbolj simpatični, nas ne razumejo (nas mogoče niti nočejo) in bodo našli dlako v jajcu, ko bodo iskali izgovore, zakaj nismo tako kul.

In kaj zdaj? Vprašanje je, ali je to pomembno za nas.

Ko smo bili otroci, so nas lahko zbadali drugi otroci, morda celo odrasli. Takšne zbadljivke lahko pustijo trajne rane. To vidim pri osebnih coachingih. Skoraj vedno se vrnemo v otroštvo, v razreševanje prepričanj, ki smo jih dobili v tem obdobju. Nekatera se zasidrajo tako močno, da ljudje te rane potlačijo z različnimi škodljivimi navadami. Od različnih odvisnosti pa do tega, da morda sami postanejo nesramni in arogantni odrasli.

Vendar smo tukaj zato, da presežemo omejitve iz otroških let. Tu smo zato, da spoznamo, kako edinstveni in čudoviti smo. Ko se zavemo, da preteklost nima moči nad nami in da je bila morda nujno potrebna, da smo zdaj tukaj, kjer smo.

In danes smo se pripravljeni učiti. Danes smo se pripravljeni osvoboditi. Osvoboditi vseh mnenj drugih, nadlegovalcev, ki svojo nemoč kažejo z žaljenjem drugih. Ko 'pridobivajo' točke in si dvigujejo lažno samozavest z zasmehovanjem drugih. Vsaka odrasla in zrela osebnost pa ima izbiro, ali bo takemu človeku sledila.

Verjetno se tudi vprašamo, zakaj to ljudje počnejo. Zakaj žalijo, zakaj kričijo, zakaj zbadajo, se posmehujejo? Ker so nemočni. Ker mislijo, da tako dvigujejo svojo vrednost. Žal mi je zanje.

Za vsako zrelo odraslo osebo je dobro, da se zaveda moči svojih besed in dejanj. Naj se zaveda, da beseda lahko boli.

In preden zavpijemo na nekoga, je dobro, da se ustavimo. Premislimo. Je to potrebno?

In preden nekoga nečesa obtožimo, je dobro, da se ustavimo. Premislimo. Je to potrebno?

In preden se nekomu posmehujemo, je dobro, da se ustavimo. Premislimo. Je to potrebno?

In takrat ko se nam zgodi, da nekdo zavpije na nas, nas nečesa obtoži, se nam posmehuje, je dobro, da se ustavimo. Premislimo. In se vprašamo: Ali je to res?

Kar verjamemo, postane za nas resnica. In velikokrat lahko rečemo kar: Ne, hvala. Ne sprejmem tega mnenja. Lahko se vprašamo še: Katere moje misli so ustvarile to situacijo?

Točka moči je v sedanjem trenutku. In spremembe se zgodijo, ko spremenimo misel. Nad svojimi mislimi imamo tako moč samo mi, nihče drug. Mi smo gospodarji svojega sveta. S svojimi mislimi ležimo v postelji in se lahko 'pacamo'. Zakaj? Zaradi mnenja drugih? NE, HVALA.

Mene spodbuja ljubezen. Odpuščam sproti in se osvobajam. Zavedam se, da mi nihče ne more odvzeti tistega, kar je upravičeno moje. Tisto, kar mi pripada. In to je individualnost v tem svetu. Živeti sebe in v (po)polnosti.

Zato te prosim: Zaupaj si. Varen/-na si. Spodbuja te ljubezen. Sprejmi prijazna darila. Sprejmi prijazne misli o sebi. Živi sebe. Ker si čudovit/-a in v tvojem svetu je vse dobro.

Deli svoje mnenje! 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...