Podedovani vzorci: ko živiš življenje svojih prednikov

Si se že kdaj vprašala, zakaj se v tvojem življenju znova in znova ponavljajo isti občutki? Zakaj te stiska v prsih, ko moraš prositi za pomoč. Zakaj je občutek krivde vedno nekje v ozadju, tudi ko ničesar nisi naredila narobe? Morda to niso tvoje zgodbe. Morda nosiš nekaj, kar ni bilo nikoli tvoje. A si to kot otrok prevzela, iz ljubezni. Iz lojalnosti. Zaradi preživetja.

Ko se zazreš v te vzorce, v občutke, da se moraš nenehno dokazovati, da ne smeš pokazati šibkosti, da si moraš ljubezen in denar zaslužiti z garanjem se lahko začneš spraševati:

• Od kod to prihaja?
• Zakaj čutiš krivdo, ko si vzameš čas zase?
• Ko si nekaj privoščiš?
• Zakaj se ti zdi, da ne smeš preprosto biti, ampak moraš ves čas nekaj dosegati, da bi imela občutek, da si dovolj?

Občutki krivde, sramu in nevrednosti, pa pogosto niso le naši, saj v sebi nosimo tudi nevidna bremena svojih prednikov. Njihove strahove, njihove zadržane solze in tihe obljube, da bodo "zdržali", da bodo "močni", da ne bodo nikoli nikomur v breme. To niso samo misli ali navade. To so čustvene resnice, ki jih telo sprejme kot svojo osnovno resničnost. 

In čeprav si morda odrasla v drugem času, z drugimi možnostmi, se v tvoji notranjosti še vedno vrti stara zgodba, ki je morda stara 200 let:

•  "Moraš si zaslužiti."
•  "Ne smeš pokazati čustev."
•  "Ljubezen ni varna."
• "Ne zaupaj življenju."

Kaj so podedovani vzorci in zakaj jih nosimo?

Podedovani vzorci so nezavedna čustvena, vedenjska in energijska prepričanja, ki jih prevzamemo iz svoje družinske linije. To niso zgolj "navade" ali načini vzgoje, temveč globoko zasidrane notranje resnice, ki jih naše telo dojema kot samoumevne.

Negativni vzorci so posledica nerazrešenih travm, ki se razvijejo v globoke čustvene rane iz katerih potem nastanejo negativni vzorci razmišljanja, čustvovanja, dojemanja, obnašanja in delovanja.

In če travme niso razrešene, čustvene rane zaceljene in negativni vzorci ozaveščeni in reprogramirani v pozitivne navade, se negativni vzorci prenašajo iz roda v rod, dokler se jih pogumna in modra duša ne odloči razrešiti in spremeniti potek življenja sebi in svojim morebitnim potomcem.

Vplivajo na to, kako doživljamo svet, kako reagiramo v stresu, kakšna prepričanja imamo o sebi, ljubezni, telesu, odnosih in življenju.

Kaj pravi znanost?

V zadnjih desetletjih se je oblikovalo novo znanstveno področje epigenetika. Epigenetika proučuje, kako se okolje v katerem živimo, čustveni pretresi in travme zapisujejo v naš genski zapis ne da bi spremenili samo DNA, ampak način, kako se geni izražajo.

Rachel Yehuda, vodilna raziskovalka na področju transgeneracijskih travm, je dokazala, da imajo otroci holokavst preživelih spremenjen stresni odziv tudi če sami niso doživeli travme. Podobne raziskave so bile narejene na potomcih vojakov, žrtev naravnih nesreč in žensk, ki so bile med nosečnostjo izpostavljene stresu. Njihovi otroci so pokazali večjo nagnjenost k anksioznosti, depresiji in težjemu reguliranju čustev.

To pomeni, da čustvena izkušnja ene generacije pusti odtis na celični ravni in vpliva na delovanje telesa in psihe naslednjih generacij, vse do razrešitve negativnih podedovanih vzorcev.

5 izvornih, negativnih podedovanih vzorcev:

1. Vzorec pomanjkanja (denarja, varnosti, vrednosti)

•  "Denar se težko zasluži."
•  "Nikoli ni dovolj."
•  "Nismo si tega mogli privoščiti in tudi ti si ne moreš."

Kako se kaže?

• Občutek, da si ne zaslužiš kakršnegakoli obilja.
• Strah pred izgubo.
• Podzavestno sabotiranje finančnega uspeha.

2. Vzorec žrtve (krivda, nemoč, sabotiranje)

•  "Tako je pač življenje."
•  "Moram potrpeti."
• "Nič ne morem spremeniti."

Kako se kaže?

• Težave pri postavljanju mej.
• Občutek, da te življenje prehiteva ali pa te tepta.
• Ujetost v toksične odnose.

3. Vzorec sramu in tišine (potlačena čustva)

• "O tem se ne govori."
• »Kaj bodo rekli drugi?«
• "Bodi raje tiho, da ne boš izpadla neumna."
• "Čustva niso pomembna."

Kako se kaže?

• Težave z izražanjem sebe.
• Somatske težave (tesnoba, napetost, kronične bolečine).
• Strah pred izpostavljenostjo in izražanjem ranljivosti.

4. Vzorec dokazovanja in uspešnosti (pogojen občutek vrednosti)

• "Ljubezen si moraš zaslužiti."
• "Le uspešni štejejo."
• "Če ne delaš, si len in nesposoben."

Kako se kaže?

• Pretirana ambicioznost, izgorelost.
• Perfekcionizem, strah pred neuspehom.
• Občutek praznine in nezadovoljstva kljub dosežkom.
• Razne odvisnosti.

5. Vzorec ločenosti (ne pripadnost, izolacija, nezaupanje)

• "Ne zaupaj nikomur."
• "Mi nismo kot drugi. Drugi so boljši."
• "Ljubezen boli."

Kako se kaže?

• Težave z navezanostjo in zaupanjem v odnosih.
• Občutek, da ne spadaš nikamor.
• Notranja izolacija, kljub zunanjim stikom.
• Osamljenost.

Ko začnemo prepoznavati, da marsikateri naš strah, sram, občutek manjvrednosti, ne izvira iz nas, ampak prihaja od prednikov, se lahko zgodi prvi globok notranji premik.

Namesto boja, pride razumevanje. Namesto krivde, sočutje. Namesto stiske, možnost izbire.

Tisto, kar je bilo podedovano, lahko z ljubeznijo razrešimo. Ne zato, ker zanikamo svojo preteklost. Ampak zato, ker se odločimo živeti sebe in svojo življenjsko izkušnjo.

Če si pripravljena nežno, a pogumno pogledati vase in odložiti bremena, ki niso tvoja, ti iz srca čestitam in se veselim s tabo, ker vem, da te v tem primeru čaka popolnoma drugačno življenje. Življenje polno notranjega miru, moči in zadovoljstva iz katerih si lahko ustvariš takšno življenje kot si ga želiš. Obstaja pot, ki pelje ven iz podedovanih negativnih vzorcev.Pelje naravnost k tebi. Tisti pravi Tebi. Če čutiš klic globoko znotraj sebe, te vabim, da se mi pridružiš na tej poti. Skupaj greva lahko po poti osvoboditve od preteklosti do ustvarjanja želene sedanjosti in svetle prihodnosti. Tukaj sem. Zame in če želiš tudi zate.