Angelja Kjara Surca

Poznamo svoje avtentične arhetipe?

11. december 2021    403 ogledov

Arhetipe lahko opišemo kot naše vedenjske vzorce. Tudi prepričanja in obrambe … 

Lahko pa tudi rečemo, da so arhetipi energije, ki nas sestavljajo. Arhetipi, ki so v nas dominantni, pravzaprav določajo naše vedenje. 

Arhetipi gradijo tako našo osebnost, kot naše notranje avtentično bistvo.

Pri marsikateri osebi pa so avtentični arhetipi popolnoma zakopani pod plastmi osebnosti

  • Navzven je oseba morda povsem predana intelektualnemu delu pravnika, v notranjosti, nekje globoko pa ždi žalosten in neuresničen umetnik …
  • Kliko ljudi potlači svojo kreativnost, ko se dan za dnem udinja v dolgočasnih uradniških opravilih? Kako naj kreirajo potem svoje življenje z navdušenjem?
  • Koliko žensk nikoli ne spozna svoje notranje čutne in fatalne ženske, ker se prilagajajo zahtevam dnevnega življenja … »Tako pač je življenje,« si rečejo.
  • Zakaj marsikatera ženska prisega le na vlogo matere in skrb za družino, ob tem pa marsikdaj zdrsne bolj v vlogo služabnice kot pa boginje svoje družine?
  • Zakaj moški ne razvijejo zdrave moške vloge in marsikateri raje leta in leta ostanejo v senci (oz. v energijskih vzorcih) svojih mater?

Da pridemo do svojih notranjih avtentičnih arhetipov, se moramo prebiti preko plasti osebnosti. 

Osebnost si zgradimo tekom odraščanja, ko se prilagajamo zunanjemu svetu in njegovim zahtevam. Ko spoznavamo družbene norme in iščemo svoj prostor sredi njih. Ko se jim uklonimo ali pa stopimo v vlogo upornika … Ko se prilagajamo zato, ker so čustva, ki jih preizkušnje sprožajo, za nas premočna …

Ko prehajamo preko senčnih plasti osebnosti, se srečamo s trenutki, ko:

  • smo se predali arhetipu žrtve (Preveč je zame … Ne zmorem …);
  • smo predali moč v arhetipu prostitutke (G. šef, kar vi se odločite še zame …);
  • se raje skrijemo v samoto, ker ne zaupamo v odnosih (senčni aspekt arhetipa puščavnika),
  • prebijemo veliko preveč časa v lenarjenju (senčen aspekt hedonista);
  • se ne zmoremo aktivno lotiti dela/ustvarjanja (pasivnost tudi kot senčni aspekt arhetipa športnika, ko ne zmore v gibanje);
  • smo izgoreli v vlogi negovalke, reševalke ali mirovnika;
  • ko dovoljujemo arhetipu saboterja, da nas vedno znova spotakne, ko se ustrašimo na svoji poti iz cone udobja;
  • itd …

A zagotovo bomo v plasteh osebnosti odkrili tudi številne sončne aspekte:

  • predano negovalko, ki skrbi za druge ljudi (a prav je, da ob tem vidi tudi lastne potrebe in jih zadovolji);
  • odvetnika ali upornika, ki se bori za pravice ljudi;
  • arhetip angela, ki zdravi okolico že samo s svojo prisotnostjo,
  • arhetip dvornega norčka, ki zna vzdigniti razpoloženje ljudi v okolici;
  • arhetip hedonista, ki zna določiti pravo razmerje med delom in počitkom;
  • arhetip športnika, ki je aktiven in zna vztrajati (ne obupa sredi dela);
  • svetovalko, ki ljudem zna dati najbolj primeren nasvet za njihovo stisko;
  • voditelja, ki zna usmerjati ljudi, ne pa jim ukazovati;
  • prijatelja, ki zvesto stoji ob strani;
  • feniksa, ki po vsaki hudi preizkušnji ponovno vstane iz pepela;
  • itd …

Ko se počasi pomikamo skozi plasti osebnosti, je pomembno, da vse svoje arhetipe (vzorce, prepričanja …) objamemo. So tisti delčki nas, ki smo jih v otroštvu razvili, da smo se zavarovali pred zunanjim svetom. Mi smo bili majhni, zunanji svet pa (strašljivo) velik. 

So tudi delčki - energije, ki smo jih podedovali od svoje družine in generacij prednikov. V plasteh osebnosti so tudi programi, ki so se nam naložili zaradi življenja v družbi.  

Vsi ti delčki - arheitpi - so v nas, pa najsi so v sončnem ali senčnem aspektu. In … potrebujejo našo pozornost.

Ko arhetipi vidijo, da smo jih opazili in da jih sprejemamo, že kar sami od sebe začnejo svojo pot od senčnih proti sončnim aspektom. Z našo pomočjo - ko način našega delovanja zavestno obrnemo - pa poteka ta transformacija še hitreje. 

In, bolj ko spoznamo arhetipe v plasteh naše osebnosti, bolj lahko vidimo, kaj je za njimi. Vedno bolj se nam razkrivajo naši avtentični arhetipi. 

Morda smo kakšen avtentični arhetip že živeli … Vseh ponavadi ne. Zakaj? Ker smo tekom odraščanja vse prevečkrat slišali, naj bomo pridni, naj ubogamo, kaj je prav in kaj narobe … Nezavedno smo pristali v programiranju, ki nas je odrezalo od našega notranjega bistva.

A bolj ko se bližamo svojim notranjim arhetipom, bolj spoznavamo svoj resnični jaz. 

Kaj pa ti praviš? 0
  Bodi prvi in podaj svoj komentar ter prejmi 3 žarke!
Nalagam...