RADOSTNI DRAGULJ
Cikel treh sobot – od notranje vrednosti do zunanjega daru
1. SOBOTA – NIGREDO
Prepoznavanje arhetipov in plasti, ki niso tvoje
Sobota, ko se usedemo v tišino.
Ko prepoznamo arhetipe in sence, ki so nas varovali – a so morda že opravili svoje.
Ko prvič začutimo Dragulj, ki ni cilj, ampak odsev tega, kar vedno smo.
Kaj je Nigredo?
Črnina.
Ne kot tema, ki jo je treba premagati.
Ampak kot plodna prst – nerazločena, globoka, polna potenciala.
Trenutek, ko priznaš:
Nekaj nosim, česar ne razumem. Nekaj me oblikuje, česar ne vidim.
Ta sobota je prostor, kjer ne iščemo rešitev.
Ne popravljamo.
Ne skačemo v svetlobo, preden smo priznali temo.
Dovolimo si biti v črnini.
In v njej prepoznamo, kaj vse smo pobrali na poti.
Ta dan se dogaja:
1. Srečanje z arhetipi
Vstopimo v svet arhetipov – ne kot teorijo, ampak kot živo izkušnjo.
Srečamo tiste sile v sebi, ki so bile doslej v ozadju:
· Notranjega otroka – ki si upa želeti
· Zaščitnika/Zaščitnico – ki nas je varoval, a nas zdaj omejuje
· Senco – tisti del nas, ki smo ga skrili
· Tujca v sebi – glasove in vzorce, ki niso zrasli iz nas
Ne da bi se jih znebili, jih prepoznamo.
2. Sidranje v telesu
Arhetipi niso misli.
So občutki, teže, toplina ali hlad v telesu.
Dovolimo telesu, da pove svojo zgodbo.
Brez besed. Brez razlage. Brez popravljanja.
3. Prvi stik z Draguljem
Ko se plasti za trenutek razmaknejo, se zgodi srečanje.
Ne iščemo ga. Ne silimo vanj.
Samo postanemo tiho in dovolimo, da se tisti del nas,
ki nikoli ni bil prekrit, za hip pokaže.
To ni celoten Dragulj. Je le njegov odsev.
A dovolj, da veš: Tam je. Vedno je bil.
Kaj pridobiš:
Prepoznanje – vidiš arhetipe, ki oblikujejo tvoje življenje.
Olajšanje – začutiš, kje v telesu nosiš tuje breme, in dovoliš, da ga odložiš.
Prvi stik – nežen, tih dotik svojega Dragulja.
Mir – ne mir, ki si ga priboriš, ampak mir, ki si ga dovoliš.
Okvir prostora:
- Tišina ni praznina. Je polje, kjer se tvoje lastno razumevanje lahko usede.
- Ničesar ni treba prinesti. Ne znanja, ne izkušenj, ne pričakovanj.
- Kar ostane, ostane. Ne zapisujemo, ne analiziramo, ne odnašamo nalog.
- Vzorci niso okvare. So modrost tvojega telesa in duše, ki se je naučila preživeti.
O meni – Apolonia:
Dolgo sem mislila, da moram prisotnost vaditi, uriti, doseči. Sedela sem v tišini in čakala, da se nekaj zgodi. Da postanem bolj mirna. Bolj razsvetljena. Bolj to, kar naj bi bila. In ves ta čas so bila z menoj tudi čustva. In vzorci. In vse tisto, kar sem poskušala predelati, presekati, preseči.Utrujena od nenehnega »dela na sebi« sem nekega dne nehala. Nisem se več poskušala znebiti svojih senc. Samo bila sem z njimi.In v tem bivanju – ne v boju, ne v predelavi – so se začela rahljati sama od sebe.
Danes ne učim. Ne popravljam. Ne rešujem.
Držim prostor. Dovolj varen, da se usedeš vase.
Dovolj jasen, da prepoznaš, kaj ni tvoje.
Dovolj močan, da si dovoliš biti točno to, kar si.
Sem Apolonia. In delujem kot prostor, ne kot vloga.
Komu je ta sobota namenjena:
- Če čutiš, da nosiš več, kot zmoreš nositi.
- Če si utrujen_a od nenehnega »delanja na sebi«.
- Če slutiš, da pod vsemi plastmi obstaja nekaj čistega – a ne veš, kako priti do tja.
- Če si pripravljen_a ostati s tem, kar je – tudi če ni udobno.
Kdaj?
Datum: Sobota, 7. marec 2026
Čas: 10.00 – 16.00 (natančen zaključek se prilagodi skupini)
Kraj: Kersnikova 5a, Ljubljana
Cena: 180 €
Število mest je omejeno. Delo poteka v majhni skupini, kjer je vsak viden.
Prijave in vprašanja: spletni obrazec ali
info@apolonia.si
070 271 888
Ne prideš sem, da bi postal boljši.
Ne prideš sem, da bi končno razumel.
Ne prideš sem, da bi si prislužil čarobnost.
Prideš sem, da se usedeš.
V prostor, ki je bil prehojen.
Skozi izgube in žalost.
Skozi beg in soočenje.
Skozi sence in strukture, ki niso bile moje.
17 let sem potrebovala, da je ta dan postal tako kratek.
Zdaj je tvoj.
Apolonia Galanti
inspiracije