Dober delež našega celotnega življenja porabimo čakajoč, da se nekaj zgodi. Pa vendar, ko čakaš, v resnici nisi pozoren/-a na Tisto, kar je že tukaj in sedaj. Pričakuješ, da bo v prihodnosti nekaj bolje ali, da se boš v prihodnosti bolje počutil/-a ali se morda česa v prihodnosti bojiš.
Morda si že v kakšnem lokalu videl/-a napis: "jutri zastonj pivo". V enem lokalu v Angliji so imeli tak napis že sto let, a še do danes niso nikoli dali zastonj piva. Pa vendar nas večina živi življenje čakajoč na zastonj pivo jutri in pri tem ne opazimo, da jutri ne obstaja. Edini čas, ko se življenje dogaja, edini čas, ko karkoli doživljamo, je sedaj.
Ali lahko izpustim željo, da bi prepustil/-a svojo moč, svojo živost, svoje življenje času?
inspiracije