Tebi, ki (ne) obstajaš

To je zgodba o tebi, ki ne obstajaš.

To je zgodba o tvojem glasu, ki nikoli ni bil slišan. Tvoj glas, ki si ga prenehala uporabljati, ker je tvoj zvok vedno padel na gluha ušesa. Ali pa, ker je bila tvoja resnica preveč boleča? 

To je zgodba o tvojih očeh, ki so videle lepoto, sijaj, svetlobo. Tvoje oči, ki so videle resnico, ki so ji vsi ostali obrnili hrbet. Ker jih je bilo preveč strah, da bi jo videli? 

To je zgodba o tvojem dotiku, ki je želel samo zdraviti, božati in razlivati svetlobo. Tvoj dotik, ki ga nihče ni začutil. Ali pa mu je popolnoma zaprl srce? 

To je zgodba o tvojem srcu, ki je želelo ljubiti in biti ljubljeno. Tvoje srce je želelo izbrisati vso žalost tega sveta in se kopati v ljubezni, pa nihče tega ni zaznal. Ali pa so se odločili za trpljenje v samoti? 

To je zgodba tebi, ki ne obstajaš.

To je klic in pesem vetra tebi, ki ne obstajaš.

To je glas, ki ti pravi, da obstajaš.

To so pogledi svetlobe, ki te spremljajo že od rojstva in so ob tebi zmeraj, ti, ki obstajaš. 

To je dotik vesolja, da te podpre in potisne naprej, ti, ki obstajaš. 

To je srce Zemlje, ki bije v ritmu vseh ljudi, ki ti daje vedeti, da smo vsi eno, vsi skupaj, ti, ki obstajaš. 

To je zgodba tebi, da začneš verjeti v svoj obstoj, ti, ki obstajaš. 

Da začneš dihati z obstojem vsega, kar te podpira, ti, ki obstajaš. 

Da začutiš ljubezen, ki obstaja, in ki nikoli ni zares odšla. 

Ker je vedno bila v tebi, TI, ki OBSTAJAŠ.